O razlikah smo se posvetovali tudi z agronomskima strokovnjakoma z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetijskega inštituta Slovenije. Oba sta nas opozorila, da gre za botanično in taksonomsko isto sadno vrsto, ki ga poimenujemo sliva.

SSKJ2 poleg splošne razlage opozarja tudi na rabo tega poimenovanja v botaniki, zato uvaja terminološko gnezdo s terminološkim označevalnikom bot. 'drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih in koščičastimi enosemenskimi plodovi, Prunus'.

Sliva je torej širši pojem in vključuje rastline različnih vrst, ki jih strokovnjaki najbolj nedvoumno ločijo z latinskimi imeni, npr. Prunus domestica, Prunus salicina, Prunus insititia ... Opozarjajo pa, da so slive izredno raznolike, tako glede lastnosti plodov, kakor tudi glede lastnosti rastline.

V splošnem jeziku pa so ljudje ločevali med slivami in češpljami. Prve zorijo zgodaj, druge od 15. 8. dalje, hkrati pa ljudje prepoznavajo razliko tudi v lastnosti ploda (sliva je najpogosteje drevo, kadar se plod ne loči od koščice) in češplja (večinoma v uporabi, kadar se plod loči od koščice). Obe skupini se delita še naprej (npr. na cibore, renklode, mirabele, ta poimenovanja pa najdemo tudi v SSKJ2, npr. cibora z razlago 'sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad', renkloda ' sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad', mirabela 'sadno drevo ali njegov zelenkasto rumeni koščičasti sad' ... V pogovornem jeziku najdemo tudi poimenovanja cimbura, plavka, plavkica, štrbuncel, ringlo … vendar gre v vseh primerih za sadno vrsto sliva.

Ločevati je torej treba med taksonomskim poimenovanjem sliva (več o tem v Sadnem izboru za Slovenijo) in ljudskimi poimenovanji, ki pa seveda ločujejo med lastnostmi plodov in časom njihove zrelosti.

Svetujemo vam, da za strokovno rabo uporabljate poimenovanje sliva, v splošnem jeziku pa boste naleteli na rabo tudi drugih poimenovanj, ki kažejo, da gre za posamezne sorte sliv, ki imajo tako ljudska kot uradna botanična poimenovanja.