Raziskava podredij v slovenski večstavčni povedi

Projekt se osredotoča na raziskavo podredij v slovenski večstavčni povedi. Namen raziskave je nadgraditi dosedanjo tipologijo podredij in celovito raziskati njihove lastnosti. Raziskava bo potekala zlasti na gradivu, zbranem v najnovejšem referenčnem korpusu pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0, in bo tako odražala karseda realno sodobno jezikovno stanje.

Metodološko bodo izkoriščene vse možnosti, ki jih nudi raziskava obsežnega realnega gradiva z najzmogljivejšimi korpusnimi orodji, predvsem s poizvedovalnem jezikom CQL in funkcijo N-gram.

Glavna raziskovalna vprašanja so:

• katera so relevantna merila za razlikovanje med posameznimi odvisniki,
• vprašanje, katere pomenske skupine glagolov se pojavljajo v matičnem in odvisnem stavku,
• vprašanje, kateri samostalniki nastopajo v vlogi odnosnice prilastkovih odvisnikov,
• navezovanje med stavki z zaimki v vlogi anafore in katafore,
• vlogo veznika in odnosnice (to je zaimka, samostalnika ali prislova, ki stoji v matičnem stavku in kaže funkcijo odvisnega stavka,
• funkcija stavčnega reda,
• vprašanje, kateri vezniki uvajajo posamezne odvisnike. 

Glavni cilji raziskave bodo:

• natančna tipologija podredij, ki bo karseda odsevala realno stanje sodobnega slovenskega knjižnega jezika,
• analiza vloge vseh besed, ki tvorijo podredno vez,
• identifikacija tipov podredij, ki do sedaj še niso bili obravnavani,
• sistemska raziskava pojavljanja (večdelnih) veznikov, ki bo osnova za razreševanje pravopisnih dilem, zlasti variacije v stavi vejice (zato, ker : , zato ker) in pri pisanju skupaj ali narazen (med tem, ko : medtem, ko : , medtem ko),
• identifikacija vseh veznikov in ostalih besed, ki tvorijo podredno vez,
• analiza besednega reda v odvisniku.