Samostalnika blaginja in blagostanje sta v SSKJ2 navedena z enako razlago 'obilje materialnih dobrin', kar pomeni, da sta sinonima. Kot sinonima sta navedena tudi v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Ugotovimo torej lahko, da je pri obeh besedah v ospredju ekonomski vidik (prim. terminološki odgovor Ekonomija blaginje), zaradi česar se strinjamo z vami, da nista najprimernejši sestavini termina, ker gre za širši pojem in bi tako lahko bili zavajajoči. V tem oziru tudi sestavina dobro počutje ni povsem ustrezna, ker v tem primeru ne gre zgolj za počutje, temveč za širši pojem.

Po našem mnenju bi obravnavani pojem natančneje opredelila beseda dobrobit, ki je v SSKJ2 sicer navedena kot sopomenka za blaginjo in blagostanje, a se je že ustalila kot sestavina termina dobrobit živali, ki označuje deloma soroden pojem in o katerem smo že pisali tudi v naši svetovalnici (prim. odgovor Dobrobit živali). Ni pa dobrobit vezana izključno na živali, saj se pojavlja tudi v zvezi dobrobit človeka (prim. spletno stran Znanost za življenje) in dobrobit otroka (prim. povzetek M. Kalana in J. Janjuševića Skrb za duševno zdravje in dobrobit otrok in mladostnikov v šolskem okolju v zborniku povzetkov Konferenca o šolskem svetovalnem delu, 2018, str. 64–66).

Za angleški temin human health and well-being vam torej svetujemo ustreznik zdravje in dobrobit človeka, ki po našem mnenju dovolj natančno opredeljuje obravnavani pojem, je jezikovnosistemsko ustrezen in se tudi že pojavlja v posameznih virih (prim. monografijo Zdrava skupnost, 2018, str. 99).