Skip to main content
Ekonomija blaginje

Opis terminološkega problema:

Prosim vas za mnenje glede najprimernejšega slovenskega ustreznika za angleški termin economy of wellbeing. Termin označuje ekonomijo, v kateri so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov in temelji na ideji, da je blaginja predpogoj za gospodarsko rast in za socialno in ekonomsko stabilnost. V terminološki bazi IATE je kot slovenski ustreznik trenutno naveden termin ekonomija dobrega počutja. Nekateri strokovnjaki imajo pomisleke v zvezi s prevajanjem angleškega izraza wellbeing s slovensko zvezo dobro počutje, češ da ima ta zveza v slovenščini preozek pomen, in predlagajo slovenjenje z blagostanjem (medtem ko bi blaginja označevala materialni oz. ekonomski vidik blagostanja). Opozoriti velja tudi na termin ekonomika blaginje, ki je prevod angleškega termina welfare economics. Zanima me tudi, kako bi bilo najbolje prevesti prvi del termina economy of wellbeing. Kot ekonomika ali kot ekonomija?

Vprašanje poslano: 15. 10. 2019

Mnenje Oddelka za terminologijo:

V slovenščini se zveza dobro počutje nanaša predvsem na posameznikovo psihično in fizično stanje (npr. center dobrega počutja kot sinonimno poimenovanje za velnes, gl. iztočnico velnes v SSKJ2), zato se strinjamo, da je manj primerna kot prevod angleškega izraza wellbeing (prim. npr. definicijo termina economic wellbeing, ki označuje sposobnost posameznikov in skupnosti, da ohranjajo svojo finančno varnost v sedanjosti in prihodnosti, gl. spletno stran sveta Council on Social Work Education). Po našem mnenju sta primernejša slovenska ustreznika blagostanje (ki je v SSKJ2 razloženo kot 'obilje materialnih dobrin') in blaginja (ki ima v SSKJ2 isto razlago kot blagostanje, v Pravnem terminološkem slovarju pa je uvrščena na področje ekonomije in je definirana kot 'razmere, ki omogočajo udobno, zdravo in varno življenje posameznika ali družbe'). Ker je blaginja ekonomski termin in je tudi sestavina termina ekonomika blaginje, ki je povezan s pojmom, po katerem sprašujete, in označuje normativno vejo ekonomije, katere cilj je razvoj ukrepov, ki povečujejo družbeno blaginjo (gl. magistrsko delo Mateja Dobide Problematika ekonomike blaginje in trajnostnega razvoja, 2012, str. 1), vam svetujemo, da wellbeing kot sestavino termina economy of wellbeing prevajate s slovenskim ustreznikom blaginja.

Kar zadeva prvi del termina economy of wellbeing, vam svetujemo, da economy prevajate s terminom ekonomija. Termin economy v angleščini označuje gospodarstvo (v Pravnem terminološkem slovarju je gospodarstvo definirano kot 'procesi, v katerih se proizvajajo, prodajajo in kupujejo dobrine in storitve'), economics pa ekonomijo (v Pravnem terminološkem slovarju je definirana kot 'družbena veda, ki proučuje rabo omejenih sredstev za proizvodnjo dobrin in storitev ter njihovo razdelitev med ljudmi', v 1. pomenu pa je ekonomija sinonimna z zgoraj omenjenim terminom gospodarstvo) ali ekonomiko. Termin ekonomika se pojavlja v različnih zvezah, npr. urbana ekonomika, ki je v Geografskem terminološkem slovarju definirana kot 'del ekonomije, ki se ukvarja z analizo mest glede na njihov gospodarski razvoj, vključenost v celotno državno gospodarstvo, javno gospodarstvo'.

Termin ekonomika blaginje (ang. welfare economics) torej označuje normativno vejo ekonomije, ki načrtuje ukrepe za povečanje družbene blaginje, termin ekonomija blaginje (ang. economy of wellbeing) pa po našem mnenju ustrezno poimenuje ekonomijo, tj. gospodarstvo, kjer so takšni ukrepi uvedeni in kjer so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov. Omeniti je treba tudi, da se termina ekonomika blaginje in ekonomija blaginje včasih uporabljata kot sinonima za označevanje pojma, ki ga v angleščini označuje termin welfare economics.

Svetujemo vam torej, da za angleški termin economy of wellbeing uporabite slovenski termin ekonomija blaginje, ki se že uporablja v strokovnih besedilih, npr. v članku Srne Mandič Režimi blaginje in vprašanje razvrščanja držav v skupine v razširjeni EU, (Družboslovne razprave 24, 2008, str. 12) in v sporočilu za javnost o konferenci FDI Summit.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer