Najprej je treba poudariti, da je sladka voda ustaljen termin. Najdemo ga v Geografskem terminološkem slovarju z definicijo 'voda, ki vsebuje malo raztopljenih soli, do 1 g/dm3'. Slana voda, ki jo prav tako omenjate, je v istem slovarju pojasnjena kot 'voda, ki vsebuje več kot 24,69 g raztopljenih soli na dm3 in zamrzne pri največji gostoti'. Očitno je bilo poimenovanje sladka voda motivirano glede na slano vodo (kot njeno nasprotje) in ne glede na dejansko vsebnost snovi v njej. Kot zanimivost naj dodamo, da imajo tudi nekateri drugi jeziki enako motivirana poimenovanja, npr. Süßwasser (nemško), acqua dolce (italijansko), eau douce (francosko), água doce (portugalsko), sladká voda (češko), woda słodka (poljsko).

Terminološka intervencija v tem primeru ni smiselna, saj je termin v rabi že zelo dolgo (najdemo ga že leta 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah, str. 8) in o njegovi ustaljenosti v znanosti, in tudi sicer, ni nobenega dvoma. Poimenovanje uporablja npr. Agencija RS za okolje (Kakovost voda v Sloveniji, str. 44), prav tako je termin vključen v osnovno geografsko terminologijo, s katero naj bi se seznanili dijaki (gl. učbenik GEOGRAFIJA 1).

Zamenjava termina sladka voda bi povzročila zmedo na več različnih področjih, saj je poimenovanje tega pojma vplivalo na številna druga poimenovanja, npr. sladkovodno jezero, sladkovodne alge, sladkovodne ribe, sladkovodno ribištvo (zgledi pri iztočnici sladkovoden v SSKJ2); nastale bi tudi nejasnosti pri definicijah nekaterih drugih terminov, npr. s področja botanike: brakične alge 'alge /Algae/, ki so prilagojene na življenje v somornici, katere slanost je večja od sladke vode in manjša od morske vode, npr. v estuarijih' (Botanični terminološki slovar).

Tudi termin celinske vode je ustaljen. V Urbanističnem terminološkem slovarju ima definicijo 'tekoče ali stoječe površinske in podzemne vode na celini, npr. reke, jezera'. Ob pregledu definicij za termina sladka voda in celinske vode sinonimnega razmerja, ki ga navajate, ne moremo potrditi. Sladka voda označuje vodo glede na vsebnost soli in je definirana v razmerju do slane vode (pri čemer je 97,5 % od skupne količine vode na Zemlji slane vode, 2,5 % pa je sladke vode v različnih agregatnih stanjih); celinske vode (gl. tudi Zakon o vodah) pa prav tako nedvoumno označujejo pojem, zato ne predlagamo njegove zamenjave.

Na vsebino pojma ne moremo vedno sklepati iz termina, ki ga označuje, zato se z vami ne strinjamo, da sta termina sladka voda in celinske vode zavajajoča. Predstave iz splošnega jezika niso nujno relevantno merilo za poimenovanje določenih pojmov v terminologiji. Pri terminu sladka voda gre za poimenovanje naravnega pojava, kar je popolnoma neodvisno od tega, kar bi si pod tem poimenovanjem lahko predstavljali v splošnem jeziku (npr. vodo, ki vsebuje sladkor oz. vodo z dodatkom sladkorja). Enako velja za številne druge termine, med drugim termine s sestavino bel: bela noč 'kratka, svetla noč v poletnem času v visokih zemljepisnih širinah, ko je Sonce pod obzorjem za največ 18°' (Geografski terminološki slovar), bela jelka 'gozdno drevo s ploščatimi iglicami in gladkim, belkastosivim lubjem, ki nudi čebelam poleg sestavin za zadelavino občasno tudi obilno manino pašo' (Čebelarski terminološki slovar), bela knjiga 1. 'vladni dokument, ki pojasnjuje vladno politiko do določenega vprašanja ali načrtovano zakonodajno ukrepanje, 2. 'v pravu EU dokument Evropske komisije, v katerem predstavi predloge za sprejem zakonodajnega akta na določenem področju' (Pravni terminološki slovar). V nobenem od teh primerov termin ne označuje pojava oz. stvari bele barve.

Svetujemo vam torej, da terminov sladka voda in celinske vode ne zamenjujete z drugimi poimenovanji.