Strinjamo se z vami, da gre za občutljivo področje, ki ga je treba urejati v sodelovanju in z dogovorom strok, ki uporabljajo ta termin, in terminološke stroke.

 Najprej naj se ustavimo pri opredelitvi pojma, ki je vedno v pristojnosti stroke oz. več strok, če gre za interdisciplinarno področje. V tem primeru torej predvsem socialnega dela in deloma tudi drugih povezanih strok, zlasti prava, ki termin uporablja v predpisih in zakonih. Sklepamo, da se je odnos do rejništva skozi čas spremenil ter da so zato starejše definicije z današnjega vidika lahko zavajajoče ali pomanjkljive, predvsem pa niso vključujoče. SSKJ2 besedo rejnik razlaga kot 'kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka'. Novejši Pravni terminološki slovar (2018) rejnika definira kot 'osebo, ki vsakodnevno neguje in skrbi za otroka, ki začasno ne more prebivati v svoji družini, na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo'. Besednjak socialnega dela pa termin rejništvo definira kot '[i]nstitucionaln[o] oblik[o] skrbi za otroka, ki v nekem času v svoji družini nima dobrih pogojev za življenje in mu država in stroke morajo zagotoviti dobre in varne pogoje za rast in razvoj v skladu z vsemi temeljnimi pravicami otroka, zunaj njegove družine. […]'. Torej lahko sklepamo, da je pojem znotraj stroke ustrezno definiran, težava pa je v navajanju zastarelih definicij ali laičnih interpretacij pojma. Tudi neprimerna opredelitev iz osnovnošolskega učbenika, ki jo navajate v vprašanju, je verjetno posledica enega, drugega ali pa morda kar obojega. 

Drugo vprašanje pa je termin rejništvo, ki lahko vzbudi neustrezne asociacije, a se je kljub temu v rabi ustalil, saj se pojavlja tako v strokovnih besedilih kot tudi v zakonodaji. Da je termin vsaj pogojno sprejemljiv za večji del stroke, je verjetno posledica dejstva, da konotativni pomen podstavne besede iz splošnega jezika v procesu tvorbe termina iz nje stopi v ozadje. Tako imamo tudi na drugih področjih še več tovrstnih terminov, ki imajo s stališča splošnega jezika potencialno problematično konotacijo (gl. npr. odgovore Varovanec, Invalid in Starejša oseba v Terminološki svetovalnici).

Seveda pa ima stroka vedno možnost za zamenjavo termina, a je treba opozoriti, da je takšna menjava lahko uspešna le v primeru, če obstaja v stroki glede potrebe po menjavi širše soglasje. Če se zgodi menjava termina brez širšega soglasja, je takšna terminološka intervencija praviloma obsojena na neuspeh in povzroči dodatno zmedo v poimenovalnem sistemu stroke. Pri tem je potrebno omeniti, da so se v preteklosti že tudi pri terminu rejništvo pojavili poskusi menjave, a so bili vsaj zaenkrat videti neuspešni. Na spletu smo npr. našli termin začasno nadomestno starševstvo (spletna stran gibanja Za otroke in družine), ki se ni uveljavil morda tudi zaradi podobnosti s terminom nadomestno materinstvo, ki označuje povsem drug pojem. Tudi termin nadomestno starševstvo v tem primeru ni ustrezna rešitev, ker označuje širši pojem, ki pokriva tako rejništvo kot posvojiteljstvo (prim. V. Bevc, Priprava zakoncev na nadomestno starševstvo v programu preventivne pomoči otrokom (1997)). Podobno tudi termin socialno starševstvo, ki pa je še širši in vključuje vse oblike starševstva brez biološke povezave z otrokom (prim. diplomsko delo T. Semolič Cijan, Socialno starševstvo, 2010, str. 4). Pri iskanju novega termina je potrebno poudariti tudi to, da so termini med seboj povezani in zato ni smiselno menjati le enega termina, ampak vse termine, ki so s tem povezani, torej: rejništvo, rejniška dejavnost, rejnik, rejenec, rejnina … Poiskati je torej treba rešitev, ki omogoča sprejemljiva poimenovanja za vse povezane termine.

Torej, če želite termin rejništvo zamenjati, vam svetujemo, da skušate v prvem koraku doseči čim širši konsenz o potrebnosti menjave termina (oz. vseh povezanih terminov) znotraj področja socialnega dela in povezanih strok. Če takšnega soglasja ni mogoče doseči, svetujemo, da ostanete pri obstoječem terminu rejništvo.