Opis terminološkega problema:
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari, starejši, starci, seniorji, starostniki, ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli, ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev.
Na splošno so izrazi, ki označujejo stare, npr. starostniki ali seniorji, problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki. Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča.
Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih. Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci, ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik, utemeljen po kopitu besede mladostnik, ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec. Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje.
Vprašanje poslano: 16. 12. 2021
Mnenje Oddelka za terminologijo:Politično korektna terminologija se – tudi pod vplivom tujih, zlasti angleških zgledov – na različnih področjih uveljavlja že nekaj desetletij. Ponekod so bile terminološke intervencije, ki so želele vpeljati bolj vključevalna poimenovanja, uspešnejše kot drugod. Defektologijo je danes recimo v celoti zamenjala socialna in rehabilitacijska pedagogika, po drugi strani pa termin invalid v določenih strokah (npr. pravo) ostaja nevtralno poimenovanje, čeprav se v drugih strokah uporablja več različnih poimenovanj, ki bi naj bila primernejša in bolj vključujoča, npr. oseba z oviranostmi, oseba z ovirami, hendikepirana oseba, oseba s posebnimi potrebami itd. (glej tudi terminološki odgovor Invalid).
Obravnava skupine ljudi, ki so v kasnejšem življenjskem obdobju (torej tistem, ki sledi srednjim letom), je gotovo eno od področij, kjer obstaja želja po vključujočem jeziku. Seveda pa je to precej lažje zagovarjati na načelni ravni kot vpeljati v prakso. Ker gre za pojav, ki ni samo strokovne narave (nenazadnje spada v skupino starejših/starih že več kot 20 odstotkov Slovencev), je razumljivo, da se uporablja več izrazov, od katerih so nekateri popolnoma neprimerni, drugi pa imajo različne prednosti in slabosti.
Od poimenovanj, ki jih omenjate v vprašanju, menimo, da za strokovno rabo niso primerni starec, ostarela oseba in senior. Starec in ostarela oseba sta negativno konotirana že v splošnem jeziku, senior pa v določenih kontekstih sicer ima pozitivno konotacijo, a se po nam dosegljivih podatkih ne uporablja v strokovnih besedilih.
Termin starostnik je s terminološkega vidika povsem ustrezen, tvorjen pa je analogno z izrazom mladostnik, ki označuje človeka v obdobju pred srednjimi leti. Kot nevtralen termin je vključen recimo v Slovenski medicinski slovar, kjer je definiran kot 'moški po 65. letu življenja' in v strokovnih delih s področja medicine in zdravstvene nege, glej npr. zbornik predavanj Nujna stanja pri starostniku iz leta 2014. Termin starostnik je enobeseden, kar je v primerjavi z večbesednimi poimenovanji (npr. starejši človek, starejši odrasli (človek), starejša oseba) bolj praktično, saj je manj podvržen variacijam, pa tudi uporaba edninske in množinske oblike ne povzroča težav. Se pa strinjamo z vami, da mu mnogi pripisujejo negativno konotacijo. Če pustimo ob strani premislek, ali je negativen sam izraz ali vendarle vsebina pojma, kar je povezano s stereotipi o starosti (glej še terminološki odgovor Starizem), je v terminologiji treba upoštevati terminološki dogovor. In ker je očitno veliko strokovnjakov menilo, da je termin starostnik neprimeren in ga je treba nadomestiti z bolj opisnim star človek oz. stara oseba ali starejši človek oz. starejša oseba, se je to tudi zgodilo.
Pri paru star/starejši človek oz. stara/starejša oseba bi se bilo najprej dobro odločiti, kaj je ustrezno jedro termina. Pri tem omenimo, da obstaja tudi termin starejši odrasli, ki se uporablja zlasti na področju andragogike in označuje osebe od 50. leta dalje (glej npr. magistrsko delo B. Kozlevčar Izobraževanje starejših odraslih v podjetjih, 2011). Seveda lahko uporabljate tudi termin z jedrom človek (v množini ljudje), vendar pa v skladu s terminologijo, ki poskuša v središče postaviti osebo (t. i. pozitivna terminologija), kot jedro termina predlagamo samostalnik oseba (prim. termin oseba s slepoto na področju tiflopedagogike), torej stara oseba ali starejša oseba.
Po pregledu nam dostopnih besedil ugotavljamo, da se uporabljata tako stara oseba kot tudi starejša oseba, oboje pogosto tudi v množini (stari oz. starejši). Težko bi rekli, da je za oznako pojma ustreznejši pridevnik starejši, res pa je bolj nedoločen kot pridevnik star in v tem smislu bolj relativen. Na področju sociologije se pogosto uporablja termin s sestavino star, torej star človek oz. stara oseba (ali samo stari v množini), glej npr. članek T. Rakar in M. Filipovič Hrast Delitev odgovornosti za blaginjo starih ljudi v blaginjskem trikotniku: kvalitativna analiza demokratičnega foruma v reviji Teorija in praksa, 55/4, 2018, str. 762–782) ali strokovna monografija O. Gerdine idr. Starost ni za mevže: o nasilju med in nad starimi, 2019. Pomislek o tem, ali je menjava termina potrebna, je zato na mestu.
Vendar pa je tudi termin starejša oseba v strokovnih besedilih že zelo ustaljen, zato ga nikakor ne bi odsvetovali. Poleg tega ga uporabljajo v institucijah EU, pa tudi v državni upravi (glej recimo zavihek Domovi za starejše na spletnih straneh Vlade RS), na NIJZ (npr. knjižica Epidemija nove virusne bolezni Covid 19 in starejši), v združenjih, kot je Srebrna nit itd. To pomeni, da se termin starejša oseba oz. starejši človek (pogosto v množinski obliki starejši) uporablja tako v strokovnih besedilih kot tudi v besedilih, namenjenih širši javnosti.
Strinjamo se z vami, da preimenovanje pojma samo po sebi ne zmanjšuje negativnih stereotipov, povezanih s starostjo, hkrati pa ugotavljamo, da je bil dosežen nek širši konsenz o ustreznosti in predvsem o sprejemljivosti termina s sestavino starejši, torej starejša oseba, zato je zelo verjetno, da se bo uporabljal tudi v prihodnje. Vsekakor pa raba poimenovanja starejša oseba ni zavezujoča za vsa področja, kar pomeni, da v sociološkem kontekstu lahko še naprej uporabljate poimenovanje stara oseba.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer