Vaše vprašanje je načelne narave. Sam pojem ni sporen, ga pa geografija, natančneje pedogeografija, razume drugače kot pedologija. Če nekoliko poenostavimo, s prstjo geografi označujejo to, čemur pedologi rečejo tla. Za pedologe so tla širši pojem, ki zajema vse sloje oziroma horizonte od površine do podtalja (matične podlage), ne glede na njihovo razvojno stopnjo in genezo, prst pa je ožji pojem, ki označuje rahlo in strukturno zemljo, ki je že rezultat argilosinteze. Geografski terminološki slovar sicer za prst navaja 2 definiciji: 1. pedogeogr. 'preperel površinski del Zemljine skorje, ki nastaja in se spreminja zaradi vplivov matične podlage, podnebja, reliefa, vode, časa, delovanja organizmov in človeka, in je naravno okolje za uspevanje rastlin', ki ima sopomenki tla (1) in zemlja, 2. definicija pa je podobna ožji pedološki pedogeogr. 's humusom bogata tla'. Termin tla je v istem slovarju v prvem pomenu usmerjen na prst, hkrati pa ima še 2 pomena: 2. geomorf. 'trdna plast Zemljinega površja' in 3. spl. geogr. 'Zemljina površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji'. Natančneje se v vsebino pojma oz. pojmov kot jezikoslovci ne bi spuščali, opozarjamo pa, da se oba izraza pojavljata tudi v terminologijah drugih strok (glej npr. Botanični terminološki slovar, Geološki terminološki slovar), kar vse skupaj še zaplete.

Za uspešno komunikacijo znotraj stroke je potrebna vsaj določena mera poenotenja in kadar se v stroki uporablja več terminov za isti pojem, je čas za terminološki dogovor. Vendar pa se terminološki dogovor ponavadi zgodi znotraj ene stroke, le redko se uspe glede rabe terminov poenotiti več strokam. To bi bilo v primerih, kot je vaš, ko gre za dokaj sorodni stroki, seveda smiselno, je pa vprašanje, če je tak dogovor mogoč. S terminološkega vidika lahko rečemo, da niti s terminom prst niti s terminom tla ni nič narobe, poleg tega pa sta v obeh strokah termina ustaljena in je strokovnjakom jasno, kaj označujeta. Kaj posamezni termini pomenijo v splošnem jeziku, na točki, ko so v stroki že ustaljeni, pravzaprav ni več pomemebno. Zato v terminološko debato tudi ne bi vključevali izraza zemlja, ki je v obeh strokah očitno razumljen kot poljuden, torej nestrokovni izraz. Seveda opisano stanje ni optimalno, zlasti če povzroča težave tudi pri prevajanju (v takem primeru bi se bilo treba odločiti, v katero stroko primarno sodi besedilo, kar je verjetno v mnogih primerih, zlasti ko gre za prevajanje evropske zakonodaje, nemogoče). Vsekakor vam svetujemo, da se vsaj poskušate dogovoriti tudi med strokama, če pa ne bo šlo, pa svetujemo vsaj dosledno uporabo terminov znotraj posamezne stroke.