Termin, po katerem sprašujete, je soroden (in včasih tudi prekriven) s pojmom kognitivne pristranskosti, o katerem smo v Terminološki svetovalnici že pisali (gl. odgovor Kognitivna pristranskost). Prav tako je povezan s kognitivno disonanco (gl. odgovor Kognitivna disonanca). 

Termin se že pojavlja tudi v slovenskih besedilih, in sicer kot motivirano razmišljanje (npr. v članku K. Šugman Stubbs in M. Plesničar Psihološki vidiki sodniškega odločanja: od objektivnosti k subjektivnosti in spet nazaj v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo, 3, 2020, 194–207, npr. str. 197), motivirano utemeljevanje (v magistrski nalogi M. Godec The influence of unconscious motives on decision-making of auditors, 2013, npr. str. 49), motivirano razlogovanje (v doktorski disertaciji L. M. Tomažiča Dialektična metoda in njena uporaba pri reševanju pravnih primerov, 2017, npr. 99) in motivirano sklepanje (npr. v magistrskem delu S. Poteko Nestrpnost in politika, 2013, str. 19).

V besedilih se pojavlja tudi pristransko sklepanje, ki ga omenjate v vprašanju, a je videti, da bi izraz lahko označeval tudi bolj splošen pojem oz. se na poimenovalni ravni križa s terminom kognitivna pristranskost (ang. cognitive bias), kar bi lahko vodilo k nenatančni rabi termina.

Primernejša se nam zdijo poimenovanja, ki imajo v levem prilastku pridevnik motiviran, saj menimo, da ta dovolj dobro označuje jedro termina. Pri jedrni sestavini termina pa imamo na voljo več možnosti, od katerih ni nobena povsem neustrezna.

Motivirano razmišljanje ima v jedru razmišljanje, ki izhaja iz glagola razmišljati, ki po SSKJ2 označuje 'usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov … b) da bi se spoznala primernost, posledice česa … c) sploh'. Gre torej za dejavnost zavesti v najširšem smislu, zato se nam zdi predlog glede na vsebino pojma nekoliko preširok.

Motivirano utemeljevanje je s stališča vsebine pojma ožje in s tem bolj natančno, saj glagol utemeljevati v 2. pomenu SSKJ2 razlaga kot 'delati, da je kaj logično upravičeno' s podpomenom 'navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje'.     

Motivirano razlogovanje ima v jedru pravni termin razlogovanje, ki je očitno že prestopil meje prava in se uvrstil v Sprotni slovar slovenskega jezika, kjer ima kvalifikator iz prava in razlago 'sklepanje, izvajanje določenih zaključkov na podlagi danih, poznanih dejstev'. Kljub temu se nam zdi beseda razlogovanje še vedno relativno redka in neznana ter zato manj primerna za poimenovanje obravnavanega pojma.

Vsebinsko je razlogovanju zelo blizu sklepanje, ki se v zvezi motivirano sklepanje v nam dostopnih strokovnih virih pojavi še največkrat (čeprav o pravi ustaljenosti še ne moremo govoriti). SSKJ2 v 6. pomenu pri glagolu sklepati navaja 'na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem a) do mogočih, verjetnih dejstev … b) do novih spoznanj'. Glede na vsebino pojma je motivirano sklepanje torej ustrezen termin, prav tako se je že večkrat pojavil kot ustreznik za obravnavani pojem.

Predlagamo vam torej, da za angleški termin motivated reasoning uporabljate slovenski termin motivirano sklepanje, ki ustrezno označuje pojem, poleg tega pa se tudi že uporablja v strokovnih besedilih.