Kognitivna disonanca

Opis terminološkega problema:

Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance, ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca.

Vprašanje poslano: 20. 2. 2020

Mnenje Terminološke sekcije:

Prva sestavina angleškega termina je pridevnik cognitive, ki mu v slovenščini najpogosteje ustreza kognitivni. Kljub temu da v SSKJ2 usmerja na pridevnik spoznaven, se je kognitivni uveljavil kot sestavina terminov, npr. kognitivno jezikoslovje, kognitivna psihologija, in s tega vidika ni problematičen (gl. tudi terminološki odgovor Kognitivna pristranskost). Našli smo sicer potrditve za poimenovanje spoznavna disonanca (gl. npr. diplomsko delo N. Mohorič Analiza porabnikovega procesa nakupa pohištva (2016, npr. str. 14)), vendar se v rabi ni ustalilo. Kognicije, iz katere je tvorjen pridevnik kognitiven, v SSKJ2 ni, je pa ta termin vključen v Slovenski medicinski slovar, v katerem je definiran kot 'intelektualni procesi ali načini spoznavanja, ki vsebujejo zaznavanje, prepoznavanje, mišljenje, predstavljanje, učenje, spominjanje in presojanje'. Iztočnica v tem slovarju je tudi pridevnik kognitiven, ki pa nima sinonima spoznaven.

Našli smo še en primer zamenjave pridevnika kognitiven v terminu kognitivna disonanca s podomačenim izrazom, in sicer v članku M. Kalin Golob z naslovom Limonadnica, odbiratelj in drugo slovensko komunikološko izrazje (2000), v katerem je kognitivni nadomeščen z miselni. Namesto termina kognitivna disonanca je torej v članku predlagano poimenovanje miselna disonanca. Po pregledu gradiva, dostopnega na spletu, lahko sklenemo, da se ne poimenovanje s pridevnikom spoznavni ne poimenovanje s pridevnikom miselni v rabi nista ustalila.

Hkrati pa smo našli tudi primer podomačenja druge sestavine termina, tj. disonance. V diplomskem delu J. Fidler Stopnja vpletenosti in vplivi na stališča za oglase v zdravstvenih domovih (2004) se tako pojavi poimenovanje kognitivna neskladnost (str. 19). Na zamenjavo disonance z neskladnostjo je verjetno vplival Slovenski pravopis, v katerem je disonanca preusmerjena na neskladnost, neubranost. Tudi tega poimenovanja raba ne potrjuje v tolikšni meri, da bi lahko sklepali na njegovo ustaljenost.

Torej lahko pritrdimo vašemu predvidevanju, da angleškemu terminu cognitive dissonance najpogosteje ustreza kognitivna disonanca. Vključen je v terminološko zbirko Termis: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi, v kateri je definiran kot '/p/risotnost neskladnosti interesov med spoznanji, kar pogosto povzroči duševno nelagodje'. Pojavlja pa se tudi v različnih tipih strokovnih besedil, npr. v magistrskem delu M. Lorenčič Kognitivna disonanca v odnosu do medijske reprezentacije (2016), študijskem gradivu T. Devjak Poglavja iz teorije vzgoje za naravoslovce in vzgojitelje ter vzgojiteljice predšolskih otrok (2005), prispevku A. Jelenka Eksperimentalna in strukturalna kritika Festingerjevega koncepta kognitivne disonance (2010) na spletni strani Društvo za razvoj humanistike. Termin je ustaljen in obvestilno nedvoumen, zato vam svetujemo, da ga uporabljate kot slovenski ustreznik za angleški termin, po katerem sprašujete.