Za angleški termin molecular network predlagate termin molekulsko omrežje. Kot ugotavljate tudi sami, se termin navezuje na pojme iz računalništva, kjer angleškemu terminu network ustreza slovenski termin omrežje (gl. recimo Islovar). Zato menimo, da je omrežje ustrezno jedro termina. Pri določilu imamo za angleško določujočo sestavino molecular v slovenščini na voljo dva pridevnika, in sicer molekularen in molekulski. Po SSKJ2 sta pridevnika sinonima (oba imata razlago 'nanašajoč se na molekulo', Slovenski Pravopis 2001 pa pridevnik molekularen usmerja na molekulski. Pridevnik molekularen je odsvetovan tudi pri iztočnicah velikomolekulski in malomolekulski v priročniku A. Šmalca in J. Müllerja Slovensko tehniško izrazje (Založba ZRC, 2011, str. 277 in 278). Tudi sami bi v tem primeru dali prednost pridevniku molekulski, ker je sistemsko tvorjen iz besede molekula, medtem ko je molekularen neposredno vezan na angleški pridevnik molecular. Strinjamo se z vami, da bi bilo molekulsko omrežje ustrezen termin za angleški termin molecular network.

Sprašujete tudi po treh povezanih terminih (ion identity molecular networking, bioactivity based molecular networking in feature based molecular networking). V teh primerih je angleško jedro (molecular) networking, kar pomeni, da gre za metodo, ki je povezana z zgoraj obravnavanim pojmom. Zato bi lahko bilo jedro termina omreženje ali mreženje. Ker gre za povezane pojme, menimo, da bi bilo smiselno pri vseh uporabiti isto strukturo. Sami ste predlagali strukturo, ki se začne z določilom na … osnovana. Ta struktura se je v slovenščini pod vplivom angleških terminov že pojavila in je sprejemljiva v primerih, ko ni mogoče najti bolj optimalne strukture (gl. npr. odgovora Na dostopu temelječa potrošnja in Na zgodbah temelječa metodologija v Terminološki svetovalnici). Predlagani termini bi bili torej: na ionski identiteti osnovano molekulsko mreženje, na bioaktivnosti osnovano molekulsko mreženje, na značilkah osnovano molekulsko mreženje. Druga možnost je, da prvi del termina pretvorimo v pridevnik in tako dobimo bolj optimalno strukturo: ionskoidentitetno molekulsko mreženje, bioaktivnostno molekulsko mreženje, značilsko molekulsko mreženje. Res pa v tem primeru (sicer sistemsko) tvorimo nove pridevnike ionskoidentitetni, bioaktivnostni in značilski, kar se morda ne bo zdelo sprejemljivo vsem strokovnjakom. Ne glede na to, katero možnost boste izbrali, pa predlagamo, da zaradi terminološkega načela usklajenosti s pojmovnim sistemom izberete isto strukturo za vse tri termine.