Med naštetimi terminološkimi kandidati bi bili s stališča gospodarnosti po našem mnenju najustreznejši narativna metoda, metoda pripovedovanja in zgodbena metodologija poučevanja. Gre za značilne levo- oziroma desnoprilastkovne zveze, kar je v slovenskem jeziku pogosto tudi struktura terminov. Če bi šlo za nov pojem, za katerega še ne bi imeli ustaljenega slovenskega termina, bi svetovali enega izmed naštetih terminoloških kandidatov, tako pa pregled gradiva kaže, da se je o pojmu že kar precej pisalo in da so se bolj uveljavile druge poimenovalne rešitve, medtem ko za nobeno izmed naštetih treh besednih zvez v nam dostopnih virih nismo našli nobene potrditve, da bi označevala obravnavani pojem. Termin narativna metoda se na različnih področjih uporablja za poimenovanje metode zbiranja gradiva, ki temelji na ustnih virih (prim. M. Milharčič Kladnik IN–IN: Življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah, Založba ZRC, 2011, str. 12); termin metoda pripovedovanja je sicer termin na področju izobraževanja, a gre za širši pojem, saj je pripovedovanje zgodb le ena od metod pripovedovanja (prim. magistrsko delo L. Vidmar Stališča učiteljev in učencev glede uporabe učne metode razlage pripovedovanja, 2015, str. 28); za termin zgodbena metodologija poučevanja pa nismo našli nobene potrditve.

V gradivu se kaže, da je kot slovenski ustreznik za angleški termin story-based methodology relativno ustaljena zveza na zgodbah temelječa metodologija (prim. diplomsko delo M. Kladnik Poučevanje angleščine na zgodnji stopnji po metodi Helen Doron, 2014, str. 24, in magistrsko delo A. Podpečan Poučevanje angleščine v prvem triletju osnovne šole z uporabo pedagoškega pristopa Storyline, 2017, str. 30) in za angleški termin story-based approach slovenska zveza na zgodbah temelječ pristop (prim. magistrsko delo V. Guček Uporaba didaktičnega pristopa celostnega telesnega odziva v drugem triletju osnovne šole, 2014, str. 7).

Ker sta preostala terminološka kandidata metoda poučevanja z zgodbo in poučevanje s pripovedovanjem precej opisna in kot takšna manj primerna, saj bi se težje ustalila in bi bila bolj podvržena terminološkim variacijam, vam svetujemo, da za angleški termin story-based methodology uporabljate slovenski termin na zgodbah temelječa metodologija. Kljub temu da je termin nekoliko neobičajno strukturo, menimo, da je v tem primeru najboljša izbira, saj je v stroki relativno ustaljen. Ker je v terminologiji tudi ustaljenost eden od pomembnih kriterijev, vam torej za obravnavani pojem s področja poučevanja tujih jezikov svetujemo termin na zgodbah temelječa metodologija.