Opis terminološkega problema:
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov, nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov. Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja.
Angleška ustreznica je capture, ki se v slovenščino prevaja z zajem, zajemanje. Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Vprašanje poslano: 3. 2. 2021
Mnenje Oddelka za terminologijo:Po pregledu nam dostopne literature ugotavljamo, da se termin zajem topografskih podatkov pogosto pojavlja v strokovnih virih, npr. v članku D. Petroviča idr. Kaj pa topografija? Stanje in kakovost topografskih podatkov v Sloveniji v Geodetskem vestniku, 55/2, 2011, str. 304–317, v doktorski disertaciji P. Drobež Analiza možnosti vzpostavitve 3D katastra ob uporabi virov daljinskega zaznavanja, 2016. Termin najdemo tudi v terminoloških slovarjih, npr. v Urbanističnem terminološkem slovarju v 2. definiciji termina aerofotografija 'fotografski posnetek iz zraka, s katerim se zajemajo topografski podatki in evidentira stanje v prostoru, lahko se uporablja kot vhodni podatek za izdelavo digitalnega modela reliefa in ortofotov'. V besedilih se pojavlja tudi termin pridobitev topografskih podatkov, vendar precej redkeje.
Tudi v računalništvu angleškemu terminu data capture ustreza slovenski zajem podatkov – glej Računalniški slovarček, ali zajemanje podatkov – glej Islovar, v katerem ima definicijo 'zbiranje podatkov in prenos podatkov v računalniški sistem'. V Islovarju je tudi termin pridobivanje podatkov (ang. data acquisition) z definicijo 'avtomatizirano zbiranje podatkov in prenos podatkov v računalniški sistem'. V Računalniškem slovarju pa angleškemu terminu data acquisition ustreza slovensko zajemanje podatkov. Iz navedenega ne moremo zagotovo sklepati, ali gre v računalništvu za sinonima ali vendarle za dva podobna pojma (po Islovarju naj bi bilo pridobivanje podatkov avtomatizirano).
Za področje topografije ste v vprašanju zapisali, da gre za isti pojem in dve poimenovanji. Postavlja se torej vprašanje smiselnosti menjave ustaljenega termina zajem topografskih podatkov s terminom pridobitev topografskih podatkov. Terminološka intervencija je upravičena le takrat, ko za menjavo termina obstaja dober razlog. V tem primeru ni jasno, zakaj bi bilo termin treba menjati. Z jezikovnega vidika sestavina zajem ni problematična, saj gre za glagolnik od zajemati. Poleg tega kot sestavina terminov funkcionira tudi v drugih vedah, npr. v računalništvu: zajem slike (ang. image capture), zajem dokumenta (ang. document capture). Glagol pridobivati je manj natančen, zato se nam menjava v tem primeru ne zdi smiselna.
Svetujemo vam torej, da za postopek, rezultat katerega so topografski podatki, uporabljate termin zajem topografskih podatkov.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer