Energijski, energetski

Opis terminološkega problema:
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina. Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca. Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
 
Vprašanje poslano: 28. 9. 2018
Mnenje Terminološke sekcije:

Besedotvorno je razlika med pridevnikoma energijski in energetski jasna, saj je prvi tvorjen iz samostalnika energija, medtem ko je drugi tvorjen iz samostalnika energetika. Na prvi pogled je torej razlika očitna, a je v resnici v jeziku precej bolj zabrisana, kar potrjuje že SSKJ2, kjer je pridevnik energetski razložen kot 'nanašajoč se na energijo ali energetiko', pridevnik energijski pa kot 'nanašajoč se na energijo'. Poleg tega je pri pridevniku energijski v drugem pomenu kot sinonim naveden pridevnik 'energetski'.

Zaradi tako velike pomenske prekrivnosti med obravnavanima pridevnikoma je zelo težko enoznačno odgovoriti, kdaj uporabiti katerega. V standardu SIST EN 16001 je razlika med pridevnikoma vzpostavljena na naslednji način. Pridevnik energijski je uporabljen, »kadar je povezan neposredno z uporabo energije«. Pridevnik energetski pa, »kadar je povezan s politiko, dejavnostjo ali pa nima neposredno zveze z rabo energije«. Ker tudi navedena opredelitev ni absolutna, menimo, da je pri presojanju o ustreznosti terminov potrebno obravnavati vsak termin posebej in pri tem upoštevati terminološki dogovor znotraj posamezne stroke (če je že bil dosežen) in ustaljenost v relevantnih strokovnih virih.

Za termin energijski vir oz. energetski vir na osnovi nam dostopnega gradiva ugotavljamo, da na področju energetike (ki je na Wikipediji opredeljena kot »gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja«) prevladuje termin energetski vir, medtem ko je na področju fizike relativno ustaljen termin energijski vir. Termin energetski vir navaja tudi Urbanistični terminološki slovar, in sicer z definicijo 'vir, iz katerega se pridobiva ali proizvaja energija, npr. nafta, premog'. Termin je relativno ustaljen tudi v strokovnih besedilih s področja energetike, prim. M. Zupančič Justin Obnovljivi energetski viri – uporaba s hranili bogatih odpadnih voda za vzgojo lesnih rastlin (2007, str. 8); spletna stran Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. Termin energijski vir pa se pogosteje pojavlja v besedilih, kjer je mišljena energija v fizikalnem smislu. Tako se pojavi tudi v dveh definicijah v Terminološkem slovarju avtomatike (gl. iztočnica brezžično senzorsko omrežje) in Botaničnem terminološkem slovarju (gl. iztočnica heterotrof).

Podobno je stanje tudi pri besedni zvezi energijska bilanca oz. energetska bilanca. Tudi v tem primeru vidimo, da se enakovredno pojavljata obe različici, a bi po našem mnenju tudi v tem primeru kazalo vzpostaviti razliko med rabo na področju energetike in fizike, ki se deloma že kaže tudi v gradivu. Tako najdemo termin energetska bilanca v kontekstu energetske preskrbe tudi v Energetskem zakonu, kjer je letna energetska bilanca opredeljena kot bilanca, ki »napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi«. Termin energijska bilanca pa se pogosto pojavlja na področju fizike, prim. N. Žagar Osnove meteorologije z nalogami za študente 2. letnika programa fizika (2014), in prehrane, prim. S. Pirkmajer Patofiziološki temelji debelosti (2018, str. 19).

Še najbolj jasno je stanje pri besednih zvezah energijska revščina oz. energetska revščina in energijska izkaznica oz. energetska izkaznica. Po našem mnenju sta v obeh primerih relativno ustaljeni različici s sestavino energetski, torej energetska revščina in energetska izkaznica. To je verjetno posledica dejstva, da se termina pojavljata le na področju energetike. Termin energetska revščina je na spletni strani Statističnega urada RS opredeljen kot stanje, ko »gospodinjstva za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov«. Tudi v strokovnih besedilih je termin energetska revščina ustaljen, prim. M. Vendramin Stroški gospodinjstev za rabo energije v stanovanjih v luči vprašanja energetske revščine (2010, str. 2). Termin energetska izkaznica je v Energetskem zakonu opredeljen kot »javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti«. Tudi v strokovnih besedilih je termin energetska izkaznica ustaljen, prim. magistrsko delo P. Vidmar Energetska izkaznica kot element energetske učinkovitosti (2016, str. 3).

Zelo težko je torej podati enoznačen odgovor, kdaj uporabiti pridevnik energijski in kdaj pridevnik energetski. Potrebno se je odločiti za vsak termin posebej in pri tem upoštevati tudi morebitne razlike med strokovnimi področji. Če je bil znotraj posamezne stroke že dosežen terminološki dogovor, ki se kaže v relativni ustaljenosti posamezne različice, ga je potrebno upoštevati. V primeru energijski vir oz. energetski vir in energijska bilanca oz. energetska bilanca sta ustrezni obe možnosti. Na področju energetike svetujemo uporabo terminov energetski vir in energetska bilanca, na področju fizike pa terminov energijski vir in energijska bilanca. Zavedamo se, da je ločevanje težavno, ker sta področji neločljivo povezani, kar je tudi razlog za takšno variantnost. Kljub vsemu pa svetujemo, da se skuša vsaj znotraj posamezne stroke vzpostaviti enotna raba.

Stanje je bolj jasno pri zvezah energijska revščina oz. energetska revščina in energijska izkaznica oz. energetska izkaznica. V obeh primerih sta bolj ustaljeni različici s sestavino energetski, zato svetujemo dosledno rabo terminov energetska revščina in energetska izkaznica tudi v prihodnje.