GLEDALIŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR

 

 

 

  • 1. V slovarju M. Hribar-Ožegović niso navedeni samo izrazi, ki jih uporablja sodobno hrvaško gledališče, pač pa tudi zgodovinski (označevalnik hist.), zastareli (označevalnik zastar.), pogovorni (označevalnik razg.) in slengovski (označevalnik sl.). Kot pogovorni so npr. označeni: numera (= točka programa), uskakivač (= dvojnik), štrihati tekst (= izpustiti del besedila), šlagvort (= iztočnica). Historični pa so npr.: deux ex machina, dionizije, dvorsko kazalište, elizabetinsko kazalište. Oznaka sl. se najpogosteje uporablja pri tujih ustreznikih, zlasti angleških ali ameriških: Tom-show (= melodrama).
  • 2. Hrvatsko kazališno nazivlje Đurđe Škavić temelji na hrvaški literaturi. V slovarju je zelo pogosto natančno dokumentirano, kje in kdaj je bil termin zapisan. Gradivo je razporejeno po tematskih sklopih in ne po abecedi (npr. dramske vrste: tragedija, komedija, tragikomedija, drama in nespecificirani nazivi: gluma, igra, igrokaz, komad). Zelo bogato je zajeto tudi žargonsko izrazje, ki kaže na močno navezanost hrvaškega gledališča na avstrijsko, italijansko, tudi francosko, danes pa zlasti na angleško (apšminkati se = odstraniti ličilo; špilhonorar – igralčeva denarna nagrada, plača; aktšlus – konec dejanja; flešbek – prizor, ki prikazuje, kaj se je dogodilo prej; štihvort – replika). Slovarju sledi poglavje Jezikovna analiza sodobnega hrvaškega gledališkega izrazja.
  • 3. Delo za SSKJ je bilo tudi svojevrstna terminografska šola, saj je marsikateri od strokovnjakov, ki je sodeloval kot svetovalec, potem sam ali skupaj z drugimi izdal slovar svojega področja, npr. Zdenko Vrdlovec (Filmski leksikon), Henrik Neubauer (Baletni besednjak), ali sodeloval v skupini za izdelavo slovarja, npr. Viktor Molka, Janko Moder idr.
  • 4. V Gledališkem besednjaku, ki ima podnaslov slovensko strokovno izrazje v gledališču, filmu in televiziji, so upoštevani strokovni izrazi s področja gledališča, filma, lutk, plesa in televizije. Vsaka iztočnica je razložena, v posebnem razdelku pa so navedeni francoski, angleški in nemški ustrezniki.
  • 5. Soavtorji so: Aleš Berger (dramske vrste), Marko Slodnjak (dramaturške značilnosti), Tone Peršak (odrsko ustvarjanje, uprizoritev), Nada Šumi (odrski govor), Peter Bedjanič (operno gledališče), Viktor Molka (odrska tehnika), Edi Majaron (lutke), Henrik Neubauer (ples), Zdenko Vrdlovec (film), Boris Grabnar (televizija), Maks Veselko (dokumentacija) in drugi.
  • 6. Izpise hrani Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
  • 7. Uvod v Geslovnik Gledališkega terminološkega slovarja.
  • 8. Uvod v Geslovnik Gledališkega terminološkega slovarja.
  • 9. Uvod v Geslovnik Gledališkega terminološkega slovarja.
  • 10. Letopisi SAZU in poročila o delu ZRC SAZU.
Iskalnik