Stanje v SSKJ2 je nekoliko bolj kompleksno, kot navajate v vprašanju. SSKJ2 namreč navaja dve homonimni iztočnici: skril m (rodilnik ednine: skrila) in skril ž (rodilnik ednine: skríli), gesli pa sta skoraj isti (imata iste razlage in različne primere): 1. 'plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh' // narečno 'kamnita plošča sploh', 2. 'skrilavec'. Ti dve iztočnici sta v knjižnem jeziku nevtralni, saj (z izjemo podpomena) nista označeni s stilno-plastnim kvalifikatorjem.

Poleg tega so v SSKJ2 vključene še naslednje iztočnice, označene s kvalifikatorjem narečno:

skrila ž narečno (rodilnik ednine: skrile) 'skril',

škrila ž narečno (rodilnik ednine: škrile) 'skril',

škril m narečno (rodilnik ednine: škrila) 'skril',

škril ž narečno (rodilnik ednine: škrilí) 'skril',

skrl m narečno (rodilnik ednine: skrla) 'skril',

skrl ž narečno (rodilnik ednine: skrlí) 'skril',

skrla ž narečno (rodilnik ednine: skrle) 'skril',

škrla ž narečno (rodilnik ednine: škrle) 'skril',

škrl m narečno (rodilnik ednine: škrla) 'skril',

škrl ž narečno (rodilnik ednine: škrlí) 'skril'.

Po SSKJ2 sta bili torej v knjižni slovenščini 20. stoletja nevtralni obliki (v imenovalniku množine) skrili (so sivi) in skrili (so sive), ne pa tudi skrile (so sive) in skrle (so sive). SSKJ2 tudi samo ugotavlja, da se je pomen 'plošča iz (glinastega) skrilavca' v splošnem jeziku razširil in v narečjih označuje tudi kamnite plošče (ki niso nujno iz skrilavca). Če v splošnem jeziku skril označuje tako plošče iz skrilavca kot kamnite plošče nasploh, to še ne pomeni, da je tako ali da mora biti tako tudi v strokovnem jeziku.

Strokovnjaki se pri ocenjevanju (ne)ustreznosti terminov pogosto sklicujejo na SSKJ2 kot avtoritativni slovarski priročnik. Vendar SSKJ2 za terminologijo načeloma ni relevanten vir, saj je v osnovi splošni slovar (opisuje splošni jezik), poleg tega pa je bilo gradivo zanj zbrano že pred več desetletji. V terminologiji posameznih strok se namreč lahko uveljavi eden od sinonimov v splošnem jeziku (npr. termina oljka in oljčno olje v agronomiji). Po drugi strani je lahko izraz, ki je v SSKJ2 označen s kvalifikatorjem narečno (označuje besedo, pomen ali zvezo, ki izvira iz narečja in se uporablja v več narečjih ali narečnih skupinah), v terminologiji posamezne stroke nevtralen termin (npr. nastil v živinoreji).

Termin skril je v različnih strokah sicer opredeljen različno (v vseh spodaj navedenih slovarjih je skril moškega spola). V Tehniškem metalurškem slovarju je definiran kot 'tanke plošče, v katere se kroji filitski skrilavec', v Geološkem terminološkem slovarju kot 'tanka ploščica katere koli skrilave kamnine, ki navadno nima vzporednih ploskev'. V Planinskem terminološkem slovarju pa je pri iztočnici skril kazalka na prednostni termin skrilavec 'kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče'.

Razlikovanje med skrilom in skrilavcem (ki je sinonim za prednostni termin metamorfni skrilavec) je vzpostavljeno v Geološkem terminološkem slovarju: medtem ko je skril 'tanka ploščica katere koli skrilave kamnine, ki navadno nima vzporednih ploskev', je metamorfni skrilavec 'vsaka od metamorfnih kamnin, ki se cepi v skrile, npr. blestnik, filit, zeleni skrilavec'. Skrilava kamnina je definirana kot 'kamnina, ki se kroji v skrile, npr. skrilavi glinavec'. Da se v skrile lahko kroji tudi specifična vrsta apnenca, kaže definicija skrilavega apnenca: »apnenec, ki se kroji v skrile«. Tu se pokaže, zakaj so razlage iz splošnega slovarja (SSKJ2) v geologiji neustrezne: skril v geologiji ne pomeni 'plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh' in tudi ne 'kamnita plošča sploh' in tudi ne 'skrilavec'. Ni pa nujno, da je takšno razlikovanje v veljavi v vseh strokah, prim. definicijo skrilavca oz. skrila iz Planinskega terminološkega slovarja zgoraj.

Po drugi strani pa nekateri slovarji razlikujejo med skrilom (ali skriljo) in skrlmi. V Glosarju arhitekturne tipologije (1993) avtor Peter Fister na str. 92 v slovarskem sestavku skril, skrli piše: »Kritje s kamnitimi ploščami: skril so tanko klane in v pravilne oblike rezane plošče temnih skrilavcev, skrli so relativno debele, velike in težke plošče slojevitega apnenca. Prve so značilne za nekatere arhitekturne krajine, kjer so nahajališča ustreznih skrilavcev ter so nekoč veljale za najkvalitetnejšo vrsto kritine, skrli so značilne za pravi Kras. Ker so te vrste kritine vezane tudi na posebne oblike streh (na Krasu bolj strme kot strehe s korci...), obenem pa v nekaterih delih pomenijo najkvalitetnejšo sestavino identitete, sodijo med posebne vrednote.« Avtor glosarja, ki ga omenjate, torej tu ne ločuje med skrilami, ki so iz skrilavca, in skrlami, ki so iz apnenca, pač pa med skrilom (ali skriljo) (iz skrilavcev) in skrlmi (iz apnenca).

V besedilih se (verjetno pod vplivom narečij) pojavljajo različne variante, npr. skrle in škrle (prim. Kraška hiša: priročnik za prenovo, 2012). V nam dostopnih strokovnih besedilih je ena izmed pogostejših variant oblika skrle, kot ustrezno pa so jo potrdili tudi nekateri strokovnjaki. Za poimenovanje plošč slojevitega apnenca vam torej svetujemo termin skrle, ostale variante pa se bodo zaradi narečne raznolikosti verjetno obdržale.