Grassroots smo v naši Terminološki svetovalnici omenili že v odgovoru Astroturfing, ki označuje spodbujeno ljudsko gibanje za podporo neke ideje, prepričanja, v ozadju pa so navadno vplivna podjetja, organizacije ali posamezniki. Grassroots movement pa označuje spontano gibanje, ki nastane v nekem lokalnem okolju kot odziv na sprejete odločitve lokalne, državne ali mednarodne oblasti, ki se porodi in začne med ljudmi. Angleški termin je nastal z metaforičnim prenosom, ki označuje izvor iz temeljev, torej zemlje. Takšno je tudi gibanje, ki nastane med ljudmi v določenem okolju.

Ustaljenega domačega termina za obravnavani pojem v slovenščini še ni, je pa pojem že precej razširjen, zato je razmeroma pogosta citatna oblika prvega dela termina grassroot(s). V korpusu znanstvenih besedil OSS najdemo 65 zadetkov za (sicer slovnično nepravilno) edninsko obliko grassroot in 347 za množinsko obliko grassroots, med njimi tudi obliko grassroot gibanje, npr. v disertaciji A. Vozliča Transdemokracija kot rekonceptualizacija demokracije v okolju digitalne države (2020, npr. str. 246), in grassroots gibanje, npr. v magistrskem delu Ž. Turka Od postdemokracije do monitorne demokracije (2018, str. 53). Takšna oblika termina kaže na vmesno stopnjo prevzetosti, zato je bolj optimalno, da sta obe sestavini domačega izvora.

Pojavlja se tudi termin gibanje od spodaj navzgor (ang. bottom-up movement), ki je natančno in nedvoumno, vendar ima okorno strukturo, poleg tega pa razmerje med terminoma bottom-up movement in grassroots movement ni povsem nedvoumno, saj v nekaterih virih najdemo podatek, da gre za dve vrsti gibanja, pri čemer je gibanje, poimenovano kot grassroots movement, vrsta gibanja bottom-up movement (prim. npr. članek R. Longleyja What Is a Grassroots Movement? Definition and Examples, ThoughtCo., 29. 7. 2022), nekateri pa ju obravnavajo kot sinonima (prim. npr. članek G. Jobin-Leedsa Bottom-up Organizing: Transformative movements Can Only be Realized with Authentic Grassroots Leadership, EducationWeek, 31. 5. 2012).

Omenili ste tudi predlog termina gibanje civilnih iniciativ ali gibanje civilnih pobud. Poleg tega, da se poimenovanje še ne pojavlja, je tudi vsebinsko manj ustrezno, saj naj bi civilne iniciative predstavljale obliko samoorganizacije oseb, ki jih družijo enaki interesi in ki prenehajo delovati, ko tega interesa ni več (prim. tudi delo T. Baloh Priročnik za delovanje organizacij civilne družbe pri urejanju prostora, 2014, str. 3).

V IATE najdemo zvezo grassroots organization, ki ji ustrezata slovenski poimenovanji lokalna organizacija in samonikla organizacija.

Lokalno gibanje po našem mnenju pojem poimenuje preširoko in premalo natančno, čeprav označuje pomembno značilnost pojma, da tovrstna gibanja navadno nastanejo v lokalnem okolju. Termin bi bil lahko zavajajoč tudi v primerih, ko takšno gibanje, v Sloveniji npr. za posebno zaščito pitne vode, preraste lokalne okvire, kjer se začne.

Samonikel je v SSKJ2 v 1. pomenu razložen kot 'ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega'. V agronomiji se uporablja termin samonikla rastlina, ki raste v naravi, ne da bi jo posejal ali posadil človek. Pomembna pomenska sestavina, omenjena v slovarski razlagi, je, da se nekaj, prvotno rastlina, razvije samo, kar omogoča metaforični prenos na druga področja in podstavo za poimenovanje v slovenščini.

Menimo, da bi zaradi metaforičnega prenosa, ki deluje tudi v slovenskem jezikovnem okolju, angleški termin grassroots movement v slovenščini lahko poimenovali samoniklo gibanje.