V Geografski terminološki slovar je vključen termin človeška rasa, ki je definiran kot 'skupina ljudi, ki se po svojih morfoloških, lahko tudi fizioloških, večinoma dednih potezah, jasno razlikuje od drugih skupin ljudi', v Slovenskem medicinskem slovarju pa je enobesedni termin rasa z definicijo 'skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo'. V nobeni od teh dveh definicij ni eksplicitno izpostavljena barva kože, so pa z njo v SSKJ2 opredeljene tri glavne skupine ras, in sicer bela rasa 'z belo, svetlo rjavo barvo kože', črna rasa 's temno rjavo ali črno barvo kože' in rumena rasa 'z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože'. Vse tri rase imajo tudi nevtralnejša poimenovanja z vidika vključitve barv v samo poimenovanje, in sicer je sinonim za belo raso kavkazijska rasa, za črno raso negroidna rasa in za rumeno raso mongolidna rasa. Strinjamo se, da opredelitve samo na podlagi barve kože niso primerne – v biološki antropologiji so rase definirane z anatomijo skeleta in zlasti morfologijo lobanje.

Rasa je po 2. svetovni vojni v nekaterih kontekstih sporna zato, ker je razumljena kot podlaga rasizmu, ki je v SSKJ2 opredeljen kot 'miselnost ali ravnanje, ki temelji na rasnem razlikovanju, zlasti glede na družbeno vrednost, pravice'. Delitev v rase je zato dojeta kot zastarela oz. neustrezna. 18. 7. 1950 je bila objavljena Unescova Izjava o rasi, s katero naj bi se moralno obsodil rasizem. V Izjavi je bilo predlagano, naj se opusti raba termina rasa in se uporablja zgolj etnična skupina. Ta terminološka intervencija je vključena v Tezaver Unesco, v katerem angleški termin race usmerja k ethnic groups. Tudi nekatera poimenovanja s pridevnikom racial (sln. rasni) usmerjajo k poimenovanjem s pridevnikom ethnic (sln. etnični), npr. racial conflicts k ethnic conflicts, racial discrimination k ethnic discrimination, ne pa vsa. Tako sta v Tezaver vključena le racial prejudice in racial segregation, ne pa tudi poimenovanji ethnic prejudice in ethnic segregation. Od slovenskih terminoloških virov informacijo o zamenjavi rase z etnično skupino vsebuje Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja, v katerem o rasi piše naslednje: »Znanstveno diskreditiran izraz, ki je bil uporabljan za biološko različne skupine oseb, ki naj bi imele nespremenljivo naravo. Danes imajo znanstveniki raso za socialno konstruirano kategorijo, s specifičnimi kriteriji (predvsem nekatere fizične in dedne lastnosti, denimo barva kože, ne pa barva las ali oči) za identifikacijo članov dane skupine. Nekateri raje uporabljajo izraz etnična skupina.«

Z jezikovnega vidika s terminom rasa kot poimenovanjem za točno določen pojem ni nič narobe. Gre namreč za to, da najprej obstaja pojem, ki potrebuje neko poimenovanje. Zdi se nam verjetno, da je z vidika npr. genetike ali biološke antropologije rasa manj sporna kot npr. za sociologijo, psihologijo ali kulturno antropologijo. Prav tako tudi sam termin rasizem ni problematičen, saj gre zgolj poimenovanje za ravnanje, ki pa je seveda sporno ter vredno obsojanja. Tega ravnanja žal ne more odpraviti zgolj zamenjava poimenovanja, saj miselnost, po kateri je določena rasa večvredna, obstaja neodvisno od tega, kako je sam pojem poimenovan. Tudi rešitev, da bi se rasa nadomestila z etnično skupino, z vidika terminologije ni najprimernejša. Etnična skupina namreč označuje drug pojem, in sicer je v Geografskem terminološkem slovarju definirana kot 'družbena skupnost, ki združuje ljudi s skupnim zgodovinskim razvojem, izročilom in jezikom', kar pa ni definicijska lastnost rase.

Ker pojem obstaja in se termin pojavlja med drugim tudi v pravnih besedilih, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi rase, menimo, da samo terminološka intervencija, s katero bi zamenjali poimenovanje rasa z drugim poimenovanjem, ne bi rešila težave, na katero opozarjate v vprašanju.