Za pomoč smo zaprosili strokovnjaka s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Kot najustreznejše poimenovanje za pojem, po katerem sprašujete, je potrdil radiokarbonsko datiranje, ki je natančnejše kot poimenovanje radioaktivno datiranje, ki se tudi uporablja. Radioaktivno datiranje namreč označuje tudi datiranja z izotopi drugih elementov. Naj omenimo še to, da je bolj ustaljena jedrna sestavina termina datiranje in ne datacija; prim. tudi Kemijski slovar.

Kot ustrezni poimenovanji je izpostavil tudi datiranje z izotopom ¹⁴C in datiranje z izotopom ogljik-14. Mednarodni standardi torej predvidevajo dva zapisa poimenovanja s simbolom ali imenom elementa: v primeru zapisa s simbolom elementa je pravilen zapis¹⁴C (številka 14 je nadpisana pred simbolom elementa), če pa je namesto simbola elementa zapisano ime elementa, pa je pravilen zapis z vezajem: ogljik-14 (številka 14 sledi imenu elementa).

Zanima vas tudi, ali je mogoče tvoriti zloženko z vezajem – C14-datiranje. V strokovnih besedilih ta možnost ni primerna. V konkretnem primeru gre namreč za ožjo terminološko normo, določeno v mednarodnih standardih, ki predvideva dve različici zapisa, ne pa tudi zapisa, predvidenega v Slovenskem pravopisu 2001. Ta v Pravilih (§ 496) določa, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka, kratična zveza črk ali števka, pišejo z vezajem, npr. C-vitamin, TV-program.

Poimenovanja, ki ustrezno označujejo metodo določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14, so torej radiokarbonsko datiranje, datiranje z izotopom ¹⁴C in datiranje z izotopom ogljik-14. Dodati velja le še to, da kljub ustreznosti vseh treh poimenovanj znotraj enega besedila izberite eno poimenovanje in ga dosledno uporabljajte.