Oblikovalsko razmišljanje

Opis terminološkega problema:

Že nekaj časa se pri delu srečujem z angleškim terminom design thinking, ki na področju podjetništva označuje pristop k reševanju problemov, npr. pri razvoju novih izdelkov in storitev, ki se osredotoča na končnega uporabnika, inovativne in celostne rešitve, uporablja spoznanja z različnih področij in spodbuja preizkušanje idej v praksi (gl. zapis Snovalsko razmišljanje na spletni stran Psihologija dela). Vsakič, ko v objavo prejmem najavo dogodka oz. izobraževanja, povezanega s tem pristopom, se srečujem z dilemo, kako ga ustrezno poimenovati v slovenščini. V slovenskih besedilih sem zasledil dva termina, in sicer inovacijski pristop in dizajnerski pristop. Kateri termin mi svetujete?

Vprašanje poslano: 8. 9. 2020
Mnenje Terminološke sekcije:

Angleški termin design thinking se v slovenščino prevaja z različnimi termini. Poleg zgoraj omenjenih, inovacijski pristop in dizajnerski pristop, smo našli še dizajnerski način razmišljanja, kreativno razmišljanje, snovalsko razmišljanje, dizajnerska metodologija, dizajnersko razmišljanje, oblikovalsko mišljenje, oblikovalsko razmišljanje. Po našem mnenju je v slovenskem terminu smiselno ohraniti povezavo z oblikovanjem, ker naj bi se omenjeni pristop razvil med oblikovalci. O prevajanju angleškega termina design smo pisali že v terminološkem odgovoru Uporabniško usmerjeno oblikovanje, kjer smo zapisali, da se v slovenščini praviloma prevaja s terminom oblikovanje (po SSKJ2 sta (industrijsko) oblikovanje in dizajn sinonima). Angleški termin thinking se v slovenščino prevaja s terminom razmišljanje (in tudi mišljenje).

Svetujemo vam torej termin oblikovalsko razmišljanje, ki se tudi že uporablja v strokovnih besedilih, npr. v naslovu magistrske naloge Kristine Semi Oblikovanje storitev po načelih oblikovalskega razmišljanja (2011) in v magistrski nalogi Sebastijana Jurkoška Oblikovanje celovite storitve in zagon podjetja za osebno trenerstvo (2014, npr. str. VIII).