Skip to main content
Navzkrižno plastnati peščenjak

Opis terminološkega problema:

Pri prevajanju strokovnega besedila nisem zasledil slovenskega ustreznika za angleški termin cross-bedded sandstone. V hrvaščini obstaja poševno naloženi peščenjak, vendar menim, da poimenovanje ne ustreza, ker ne pojasni, da je peščenjak lahko naložen tudi v različne smeri, odvisno od sloja. Ali bi lahko uporabil slovenski ustreznik navzkrižno slojevit peščenjak? Tako bi pojasnil, da je kamen nastal iz peska, ki ga je prineslo plimovanje v estuarju, njegovo odlaganje pa je oblikovalo majhne premikajoče se sipine. Med odlaganjem se je raven morja dvignila in ustvarila nov sloj sipin, tako da so sipine naložene nad drugo (agradacija) in je nastal sestavljen peščeni greben.

Vprašanje poslano: 4. 9. 2018

Mnenje Oddelka za terminologijo:

V terminoloških slovarjih sleherne stroke se kaže, kako pomembno je, da slovar odraža celovitost pojmovnega sistema stroke. Navzkrižna plastnatost, ki kaže na različne smeri nalaganja usedlin, je že iztočnica v prvi izdaji Geološkega terminološkega slovarja, in sicer je definirana kot 'zaporedje usedlin, ki so odložene pod različnimi naklonskimi koti', kot sinonimi pa so navedeni tudi deltasta plastnatost, deltasta skladnatost, poševna plastnatost, v drugi izdaji, ki jo pravkar pripravljamo na Sekciji za terminološke slovarje, pa je naveden tudi njen angleški ustreznik cross-bedding. V slovarju je navedenih 15 vrst plastnatosti. V Planinskem terminološkem slovarju pa je za peščenjak naveden angleški ustreznik sandstone.

Posvetovali smo se tudi s področnim strokovnjakom, ki nam je svetoval, da naj za angleški termin cross-bedded sandstone zaradi navedenih povezanih pojmov v slovenščini uporabljamo termin navzkrižno plastnati peščenjak. Plastnati peščenjak se pojavlja tudi v strokovnih besedilih, npr. v članku I. Mlakarja O problematiki Litijskega rudnega polja (Geologija 36, 249–338, 1993).

Po nasvetu strokovnjaka vam torej svetujemo, da v slovenščini uporabite termin navzkrižno plastnati peščenjak, ki je sistemski in se ustrezno vključuje v pojmovni in poimenovalni sistem geološke stroke.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer