Skip to main content
Kolesarska avtocesta

Opis terminološkega problema:
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway, cycle highway, nem. Radschnellweg). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta, precej večkrat pa kolesarska avtocesta. Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta. Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti, zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
 

Vprašanje poslano: 21. 1. 2021

Mnenje Oddelka za terminologijo:

Kolesarske avtoceste, ki jih omenjate, so ena izmed kolesarskih povezav, namenjenih predvsem kolesarjem. V nadaljevanju so opisane še druge vrste kolesarskih povezav. Kolesarska pot je daljinska povezava, namenjena predvsem kolesarskemu prometu ob prometno zelo obremenjenih cestah. Kolesarska avtocesta je vrsta kolesarske poti, ki povezuje večja mesta in prek katere poteka večja količina kolesarskega prometa. Kolesarska steza je del cestišča praviloma znotraj naselja, ki je od njega višinsko (ali kako drugače) ločen in namenjen le kolesarjem. Kolesarski pas je del vozišča praviloma znotraj naselja, od vozišča ločen z neprekinjeno ločilno črto in dodatno rdečo črto, pri čemer gre za ločen prometni pas, namenjen le kolesarjem. Pomožni kolesarski pas je del vozišča praviloma znotraj naselja, ločen s prekinjeno ločilno črto, katerega površina je prednostno namenjena kolesarjem, uporablja pa ga lahko tudi motoriziran promet. Zgornji opisi kolesarskih povezav so povzeti po dokumentu Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije Kolesarjem prijazna infrastruktura – Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih (2017, gl. preglednico na str. 20 in 21, kjer so opisane še druge vrste kolesarskih povezav).

Za označevanje hitre kolesarske povezave, ki povezuje večja mesta, se je v slovenščini še najbolj uveljavil termin kolesarska avtocesta. V Geografskem terminološkem slovarju je avtocesta definirana kot 's predpisanimi prometnimi znaki označena cesta za promet motornih vozil z dvema, med seboj ločenima voznima pasovoma za promet v nasprotni smeri, brez nivojskih križišč s cesto, železnico ali tramvajsko progo v isti ravnini, navadno povezana z enakimi cestami v sosednjih državah', hitra cesta pa kot 'cesta za promet motornih vozil med najpomembnejšimi regionalnimi središči, navadno navezana na avtocestno omrežje in cestno omrežje v sosednjih državah'. Pri terminu kolesarska avtocesta gre za metaforični prenos, pri katerem se ena od lastnosti avtoceste (večja hitrost prometa v primerjavi z drugimi vrstami cest) prenese na področje kolesarskih povezav, navezavo na kolesa pa zagotavlja pridevnik kolesarski (za takšen metaforični prenos gre tudi pri poimenovanju kolesarska hitra cesta). Metaforična poimenovanja so v terminologiji običajna in niso problematična.

Pojavljata se tudi poimenovanji hitra kolesarska pot in kolocesta, ki pa sta redkejši od kolesarske avtoceste. Za poimenovanje pojma, po katerem sprašujete, vam zaradi relativne uveljavljenosti svetujemo termin kolesarska avtocesta, ki se pojavlja tudi v strokovnih besedilih, npr. v diplomskem delu Nejca Žmavca Električna kolesa in njihov vpliv na turizem na Ptuju (2017, npr. na str. 19).

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer