Industrija srečanj

Opis terminološkega problema:

Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska, turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga (sektor srečanj, sektor potovanj). Zanima me vaše mnenje.

Vprašanje poslano: 20. 11. 2020

Mnenje Terminološke sekcije:

Jezik je živ organizem in dejanska raba poimenovanj vedno prehiteva njihovo uslovarjenje. V doktorski disertaciji M. Nučič Konkurenčni aspekt trajnostnega menedžmenta: primer kongresnega turizma (2014, str. 71) je industrija srečanj omenjena kot eden od slovenskih ustreznikov za meetings industry, pri čemer se v slovenščini uporabljajo tudi poimenovanja kongresna dejavnost, kongresni turizem, kongresna industrija in ang. kratica MICE (za Meetings, Incentives, Conferences, Exhibitions). Industrija srečanj je uporabljena tudi npr. v magistrskem delu T. Semeniča Marketinško komuniciranje poslovno-kongresnega turizma v Termah Maribor: primer hotela Habakuk (2012, npr. str. 10) in magistrskem delu M. Peric Analiza stališč sponzorjev mednarodnih medicinskih kongresov (2014, npr. str. 14). Gre torej za relativno ustaljen termin.

Industrija dogodkov na drugi strani označuje dejavnost organizacije prireditev, ki so namenjene proslavljanju in zabavi, npr. slovesnosti, koncerti, športna tekmovanja. Industrija dogodkov je npr. tema magistrske naloge S. Seme Analiza družbenih vplivov organizacije dogodkov: primer organizacije EuroBasketa 2013 v Ljubljani (2016) in magistrske naloge E. Rovanšek Analiza projektnega pristopa pri organizaciji dogodkov v Sloveniji (2016), opisana pa je tudi v doktorski disertaciji A. Golob Večkriterijski model za vrednotenje trajnostno usmerjene prireditve (2016, npr. str. 56, 71).

V Urbanističnem terminološkem slovarju najdemo ustvarjalno industrijo, definirano kot 'gospodarsko panogo, ki temelji na ustvarjalnosti, znanju in nadarjenosti posameznikov, npr. moda, oglaševanje, arhitektura, oblikovanje, film, glasba, mediji, izboljšuje kvaliteto življenja, ustvarja nova delovna mesta'. Tudi v tem primeru gre za neproizvodni sektor.

Potovalna industrija je definirana v Turističnem terminološkem slovarju, in sicer kot 'storitvena dejavnost, ki nudi različne vrste potovanj', na njeno ustaljenost pa kažejo recimo pojavitve v magistrskem delu T. Sivec Stališča slovenskih porabnikov do nakupa elektronskih letalskih vozovnic (2015, str. 26), v magistrskem delu S. Horvat Strateški koncept trženja Slovenije kot turistične destinacije na kitajskem trgu – odzivi slovenskih turističnih akterjev (2012, str. 155) ali v magistrskem delu K. Gorec Vloga nostalgije v športnem turizmu na primeru Jahorine (2010, str. 15).

Industrija za označevanje storitvene dejavnosti torej ni sporna, zato v primeru termina industrija srečanj ne svetujemo spreminjanja v sektor srečanj, enako velja tudi za potovalno industrijo. Tudi pri drugih terminih s sestavino industrija ne svetujemo njene dosledne zamenjave s sektorjem ali panogo, temveč se je treba odločati od primera do primera. Slovarski viri pa tako terminološko kot splošnojezikovno rabo vedno popisujejo s časovnim zamikom.