Skip to main content
Diskriminanta

Opis terminološkega problema:

Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.

Vprašanje poslano: 14. 5. 2020

Mnenje Oddelka za terminologijo:

V terminologiji je veliko primerov, ko isti termin na različnih področjih označuje različne pojme, zato dejstvo, da je diskriminanta matematični termin, še ne pomeni, da ne bi mogla označevati pojma na kakšnem drugem področju, npr. v zgodovinopisju ali na področju migracij.

Pojem, po katerem sprašujete, je torej povezan z diskriminacijo, ki je termin. Pravni terminološki slovar ga recimo v 1. pomenu definira kot 'neupravičeno razlikovanje, ki temelji na posameznikovem spolu, rasi, barvi kože, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, narodnostnem ali socialnem izvoru, pripadnosti narodni manjšini, rojstvu ali drugi osebni okoliščini, zaradi katerega se komu prizna manj pravic ali ugodnosti v primerjavi z drugimi', Geografski terminološki slovar pa kot 'nepriznavanje pravic, ugodnosti posameznikom ali družbenim slojem zaradi rasnih, narodnostnih, verskih, političnih in drugih razlik'.

Pri poimenovanju tega pojma imamo na voljo več možnosti, npr. diskriminatorni pogoj ali diskriminatorni faktor, jezikovnosistemsko pa ustreza tudi izraz, ki ga omenjate v vprašanju, torej diskriminanta. Glagol diskriminirati ima po SSKJ2 sicer 2 pomena, in sicer 1. 'dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati' in 2. 'razločevati'. Glede na to bi diskriminanta kot samostalnik lahko označevala 'dejavnik/lastnost, na podlagi katere(ga) se izvaja diskriminacija' ali 'dejavnik/lastnost, na podlagi katere(ga) se kaj razločuje'.

V strokovnih besedilih s področja zgodovinopisja in migracij se diskriminanta sicer ne pojavlja prav pogosto – našli smo jo recimo v doktorski disertaciji Teje Krašovec Primorski priseljenci v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (2016), npr. str. 104, in v študiji Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1870–1945 (2018), str. 158 –, a s terminološkega vidika ni razloga, da je ne bi uporabljali za omenjeni pojem.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer