Pri zapisu poimenovanj geoloških enot, po katerih sprašujete, je raba velike ali male začetnice res nekoliko nedosledna, očitno se presoja po različnih merilih oz. je zapis lahko posledica vpliva tujih jezikov in prevajanja. Obstaja pa terminološki dogovor, ki je zapisan v uvodu Geološkega terminološkega slovarja, in sicer, da se imena formacij in stratotipov zapisuje z malo začetnico (npr. borovniška formacija, grödenska formacija). Zapis različnih vrst formacij z malo začetnico potrujejo tudi ostale iztočnice v tem slovarju ­– npr. murskosoboška formacija, sežanska formacija. Geologi navajajo, da je izbira velike ali male začetnice odvisna od tega, ali je posamezne tipe geoloških objektov mogoče bolj ali manj natančno geografsko opredeliti. Sklepamo, da velika začetnica v tem smislu implicira zemljepisno lastno ime. Različne vrste formacij niso lastna imena, zato se zapisujejo z malo začetnico, torej borovniška formacija.

Vsi termini, ki označujejo formacije, se v Geološkem terminološkem slovarju pišejo z malo začetnico, kar je tudi jezikovnosistemsko ustrezno, saj ne gre za lastna imena. Prav tako se zapisujejo tudi termini, kjer je formacija prva sestavina večbesednega termina (npr. formacija glavni dolomit). V uvodu Geološkega terminološkega slovarja je navedeno, da zapis sledi rabi v stroki in določilom Slovenskega pravopisa 2001, razen pri zapisih geotektonskih enot (npr. Velenjska udorina) ali prelomov (Savski prelom), ki jih obravnava kot lastna imena.

Za različne vrste formacij, torej tudi za borovniško formacijo, vam svetujemo zapis z malo začetnico.