Strinjamo se z vami, da se na spletu pogosto pojavljata tako železniški paket (glej npr. magistrsko delo Saše Grošelj Evropske železniške direktive in njihov vpliv na slovenski železniški sistem (2012)) kot tudi železniški sveženj (glej npr. magistrsko delo Gorana Brankoviča Vpliv liberalizacije na železniški potniški promet v Sloveniji (2015)). Včasih se uporabljata celo znotraj istega besedila, glej npr. strani Ministrstva za infrastrukturo). Prav tako se strinjamo, da je kljub temu več pojavitev za železniški paket.

Ustaljenost je v terminologiji zelo pomembna in menjava ustaljene terminologije mora biti res utemeljena, npr. s spremembo pojma. V konkretnem primeru med samostalnikoma paket in sveženj ne opazimo kakšne bistvene razlike, še več, po SSKJ2 imata v enem od pomenov oba enako razlago 'več na kak način med seboj povezanih stvari' in tudi oba isti kvalifikator publicistično. V splošnem jeziku gre torej za sopomenki. O kvalifikatorju publicistično smo sicer že pisali recimo v odgovorih Panel in Zagonsko podjetje in lahko ponovimo, da kvalifikator publicistično, ki je pripisan iztočnicam v SSKJ2, danes ni več nekritično privzet in to velja tudi za terminologijo. Poleg tega pa sta v tem primeru (v tistem pomenu, ki je za vaš termin relevanten) z njo označeni obe besedi. Prav tako ne more biti razlog za menjavo ustaljenega termina občutek, da je ena beseda bolj slovenska od druge, zlasti kadar imamo opravka z besedami, ki so že dolgo del slovenskega jezika.

Glede na navedeno vam torej ne svetujemo menjave bolj ustaljenega termina železniški paket z železniški sveženj, vsaj ne z argumentom večje »slovenskosti«. Dejstvo pa je, da se relativno pogosto pojavlja tudi železniški sveženj in če bo sčasoma v rabi prevladal, tudi s tem ne bo nič narobe. Vsekakor pa je za učinkovito komunikacijo smiselno izbrani termin uporabljati dosledno.