Dejstvo je, da se najpogosteje uporablja termin start-up podjetje oz. samo start-up, ki se v posameznih primerih tudi že prilagaja slovenščini (npr. množinska raba: start-upi, pridevniška raba: start-upov, tvorjenje besedne družine: start-uper itd.). Ker se omenjeni termin že rabi tudi v bolj formalnih govornih položajih (npr. tekmovanje za najboljši start-up), je zelo verjetno, da se bo vsaj v določenem krogu uporabnikov obdržal.

Kljub temu se strinjamo, da bi veljalo termin nadomestiti z jezikovnosistemsko bolj ustreznim. Izraza mlado podjetje in novoustanovljeno podjetje sta premalo povedna, izraz novoustanovljeno podjetje pa je tudi nekoliko preveč opisen (hkrati pa izpostavlja samo en vidik).

Najprimernejši izraz se zato zdi zagonsko podjetje. S samim pridevnikom zagonski ni pravzaprav nič narobe. Kot ste v izčrpnem in informativnem opisu problema ugotovili že sami, se pridevnik zagonski pogosto uporablja v računalništvu, tehniških strokah (npr. strojništvo) in tudi v ekonomiji. Morda je bil ta pridevnik v času nastanka SSKJ »preganjan« kot publicizem, vendar danes te zaznamovanosti ni več čutiti. Tudi sicer oznaka publicistično za današnjo rabo ni najbolj posrečena, saj na jezikovno normo v veliki meri vplivajo prav besedila množičnih medijev. To seveda nikakor ne pomeni, da je vse, kar je mogoče najti v takih besedilih, suho zlato, vsekakor pa samo pogosto pojavljanje besede v besedilih množičnih medijev tej besedi še ne odreka legitimnosti. Argument za podporo zagonskemu podjetju je tako tudi podatek, da ta izraz uporabljajo v Dnevniku in Financah. Pridevnik zagonski je primeren tudi za besedne zveze istega pojmovnega polja, ki jih je že mogoče najti v različnih besedilih (zagonska sredstva, zagonska subvencija itd.)

Če povzamemo, najprimernejši terminološki kandidat po mnenju Sekcije za terminološke slovarje je zagonsko podjetje.