Termin vodno telo je uveljavljen termin na področju geografije (hidrogeografije). V Geografskem terminološkem slovarju je definiran kot 'površinska ali podzemna gmota vode, ki je lahko naravna ali antropogena in je ločena od drugih vodnih gmot', pojavi pa se tudi v definicijah drugih geografskih terminov, npr. izotermobata, koralna pregrada, sprejemnik, temperaturni gradient, vodno dovoljenje, vodno stanje. V Urbanistični terminološki slovar je vključen termin vodno telo podzemne vode, ki je definiran kot 'območje podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov, ki omogoča odvzem za oskrbo z vodo'. Termin vodno telo se uporablja tudi v strokovnih besedilih, npr. v monografiji, ki so jo uredili Irena Rejec Brancelj, Aleš Smrekar in Drago Kladnik Podtalnica Ljubljanskega polja (Založba ZRC, 2004, npr. str. 94), in v Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. 

Po našem mnenju je termin vodno telo ustrezen termin, ne glede na to, da je bil prevzet. Verjetneje je celo, da je bil prevzet iz nemščine, saj se izraz vodno telo pojavlja že v nekaterih virih iz 19. stoletja, npr. v Državnem zakoniku za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru (1898, št. 42), vendar v tem besedilu ne označuje zgoraj omenjenega geografskega termina. Svetujemo vam torej, da za poimenovanje površinske ali podzemne gmote vode, ki je lahko naravna ali antropogena in je ločena od drugih vodnih gmot, uporabljate termin vodno telo.