Sprašujete po razmerju med predlogoma zunaj in izven, ki sta del prve sestavine termina, torej zunajbolnišnični ali izvenbolnišnični. V SSKJ2 ima v pomenu 'za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora' zunaj prednost pred izven. Z razmerjem izven : zunaj so se ukvarjali tudi kolegi v Jezikovni svetovalnici v odgovoru Zakaj se »izven« nadomešča z »zunaj«?, kjer ugotavljajo, da naj bi se (le) v prostorskem pomenu predlog izven nadomeščal s predlogom zunaj zaradi purističnih teženj in da je zamenjava teh dveh predlogov oz. predloga in prislova (zunaj besednovrstno lahko namreč nastopa tudi kot prislov) posledica lektorskih posegov.

Pogostost pridevnikov zunajbolnišnični in izvenbolnišnični smo preverili tudi v korpusu GigaFida 2.0, kjer so zveze s prvim precej pogostejše; razmerje med njima je 123 : 45. Pridevnik zunajbolnišničen je vključen tudi v SSKJ2 z razlago 'ki ne poteka v bolnišnici' in z zgledi zunajbolnišnična obravnava bolnikov, zunajbolnišnično zdravljenje, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost. Pridevnik je sestavina tudi nekaterih drugih terminov, npr. zunajbolnišnična pljučnica in zunajbolnišnična lekarna. Pridevnik zunajbolnišničen pa je mogoče najti tudi v Slovenskem medicinskem slovarju.

Še o zapisu. Sestavljenke pišemo skupaj, brez vezaja. Kadar pa imamo ponovljeno sestavljenko z isto drugo sestavino, jo prvič lahko zapišemo z vezajem; npr. tako: Za pojem, po katerem sprašujete, je v literaturi mogoče zaslediti dve poimenovanji: zunaj- in izvenbolnišnični srčni zastoj.

Zdi se, da v pogostosti rabe pridevnika kot sestavine termina prevladuje zunajbolnišnični, se pa, kot ste ugotovili, pojavlja tudi pridevnik izvenbolnišnični. Predlagamo vam, da rabo poenotite in vedno uporabite isti pridevnik oz. termin. Ker je po nam dostopnih virih pridevnik zunajbolnišnični pogostejši in ker je vključen v Slovenski medicinski slovar in SSKJ2, vam svetujemo, da za poimenovanje pojma uporabljate termin zunajbolnišnični srčni zastoj.