Delovno mesto v zobozdravstveni ambulanti sestavlja več elementov, poleg priključka za turbino, zobozdravniškega elementa, reflektorja, zračno-vodne pršilke itd. tudi stol za terapevta (vrtljiv stol na kolesih, na katerem med delom sedi zobozdravnik) in stol za pacienta (stol, na katerem sedi ali leži pacient, ki ima vzglavnik, naslon za hrbet, naslon za roko in sedalni del), glej učbenik za študente dentalne medicine Predklinični praktikum: Instrumenti in naprave, str. 9.

Glede na dostopno gradivo na spletu se za stol, na katerem sedi pacient, najpogosteje uporablja zobozdravniški stol (glej npr. spletna stran ZD Ljubljana, Poročilo o delu Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije 2014, str. 16), včasih tudi zobozdravniški stroj, ki je pravzaprav nadpomenka, saj označuje celotno delovno postajo, ki vsebuje tudi stol za pacienta. Prav tako se uporablja zobozdravstveni stol, pri čemer nekateri proizvajalci oz. prodajalci medicinske opreme s tem označujejo stol, na katerem sedi zobozdravnik (glej npr. spletna stran podjetja Combic, spletna stran Stražišar d.o.o.).

Menimo, da je za splošno označevanje stola, na katerem sedi oz. leži pacient, ustrezen izraz zobozdravniški stol. Pridevnik zobozdravniški po Slovenskem medicinskem slovarju namreč pomeni 'nanašajoč se na zobozdravnike in zobozdravstvo', zato interpretacija, da na zobozdravniškem stolu nujno sedi zobozdravnik, ni ustrezna. Če pa želite dosledno razločevati med obema vrstama stolov v zobozdravstveni ambulanti, pa lahko uporabljate tudi (sicer opisna) termina stol za pacienta in stol za terapevta.