Opis terminološkega problema:
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing, ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje, lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti.
Vprašanje poslano: 28. 10. 2022
Mnenje Oddelka za terminologijo:Poimenovanje greenwashing se je pojavilo že leta 1986, ko je okoljevarstvenik Jay Westerveld komentiral sporne hotelske pozive, s katerimi gosta prosijo za večkratno uporabo brisač z argumentom, da tako varujejo okolje, dejansko pa le stremijo k večjemu finančnemu prihranku in ne sprejemajo drugih okolju prijaznih odločitev.
V slovenščini se pogosto pojavlja zeleno zavajanje, ki ga najdemo tudi v strokovnih besedilih, npr. v novicah Slovenske oglaševalske zbornice Nove pravice potrošnikov in prepoved zelenega zavajanja (5. 4. 2022), v blogu Geacollegea Kaj je zeleno zavajanje?, v diplomskem delu K. Vinter Skepticizem potrošnikov do ekoloških oznak na prehrambnih izdelkih (2018, npr. str. 7, 18, 24), v magistrskem delu I. Debeljak Priming oziroma prednostno vrednotenje tem družbene odgovornosti podjetij (2016, npr. str. 43, 44).
Poimenovanje je celo tako pogosto, da je že našlo pot v Sprotni slovar slovenskega jezika, kjer je iztočnica greenwashing razložena kot 'zavajajoče prikazovanje, trženje izdelkov, kot da so narejeni na ekološko, družbeno sprejemljiv način', naveden pa je tudi sinonim zeleno zavajanje.
Zeleno zavajanje je vključeno tudi v večjezično terminološko zbirko Evroterm, kjer ima definicijo 'pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe)', prav tako je zeleno zavajanje naveden kot edini slovenski ustreznik za angleški termin greenwashing v terminološki bazi IATE.
Termin zeleno zavajanje je tudi sistemsko povezan z drugimi poimenovanji, ki so povezani z varovanjem okolja, npr. zeleni potrošnik (ang. green consumer), zeleni skepticizem (ang. green scepticism), zelena oznaka (ang. green label) in zeleni marketing (ang. green marketing).
Zeleno zavajanje ustrezno označuje pojem, po katerem sprašujete. V primerjavi z drugima dvema predlogoma poimenovanj, ki sta prav tako primerna glede na vsebino pojma, pa sledi terminološkemu načelu gospodarnosti, ki daje prednost krajšim poimenovanjem. Zeleno zavajanje je torej že dobro razširjeno in uveljavljeno v strokovni rabi, zato vam svetujemo, da ga uporabljate kot slovenski ustreznik za angleški termin greenwashing.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer