Opis terminološkega problema:
Zanima me, kako bi poimenovali glagol oziroma vlogo glagola, ki se v angleščini imenuje pro-verb. Gre za glagol, ki pri nekaterih strukturah (na primer pri poudarjanju ali kratkih odgovorih) nadomesti celotno glagolsko obliko. V angleščini je to glagol do, v francoščini faire, v slovenščini pa bi takšno vlogo morda pripisali pomožnemu glagolu biti v prihodnjiku ali pretekliku.
Vprašanje poslano: 12. 10. 2025
Mnenje Oddelka za terminologijo:Pri pojmu, po katerem sprašujete, gre za to, da določen glagol nadomesti kontekstualno prepoznavno glagolsko besedno zvezo, s čimer se odpravi potreba po njenem ponavljanju. Gre za vrsto za-oblike (ang. pro-form), ki je v Uvodu v besediloslovje (R. A. de Beaugrande in W. U. Dressler, prevod A. Derganc in T. Miklič, Park, 1992, str. 50) opredeljena kot kohezivno sredstvo, ki besedilo skrajša ali poenostavi, čeprav pri tem pride do določene izgube preciznosti. Gre za ekonomične, kratke besede brez posebne lastne vsebine, ki lahko v površinskem besedilu nadomeščajo bolj določene, vsebinsko aktivirajoče izraze. Izpostavljeno je tudi, da so najbolj znane za-oblike zaimki, ki nadomeščajo samostalnike ali samostalniške besedne zveze, s katerimi imajo skupno referenco.
Vprašanje pa se nanaša na glagole, pri čemer je poleg francoščine omenjena angleščina, v kateri vlogo za-oblike opravlja glagol do. V povedi She plays the piano, and he does, too, glagol does nadomesti zvezo plays the piano.
V Angleško-slovenski glosar jezikoslovnega izrazja avtoric Eve Sicherl in Andreje Žele sta vključeni tako iztočnica pro-form, ki ji ustreza slovensko poimenovanje za-oblika, kot tudi iztočnica pro-verb, ki ji ustreza slovensko poimenovanje glagolska za-oblika. V nekaterih strokovnih besedilih pa se za pro-verb uporablja enobesedno poimenovanje za-glagol, gl. npr. članek L. Burazer Glagolska referenca (nanašanje) kot oblika ustvarjanja kohezije (Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 3, 2001, str. 58–67, npr. str. 59). Za-glagol se pojavlja tudi v že omenjeni monografiji Uvod v besediloslovje (str. 51), v kateri lahko preberemo, da je v nemščini to glagol tun, v francoščini faire, v italijanščini fare. Prevajalki pa v sprotni opombi dodata, da v slovenščini lahko takšno vlogo opravljajo glagoli, kot so delati, storiti, narediti, početi, vendar vedno v povezavi z imenskim elementom, ki je npr. to, kaj takega (str. 51). Gotovo to velja tudi za glagol biti, kot je izpostavljeno v vprašanju, npr. A: Ali boš šel v trgovino? B: Bom [šel].
Pojem, ki ga v angleščini označuje termin pro-verb, v slovenščini torej poimenujeta dva termina: glagolska za-oblika in za-glagol. Oba sta ustrezna, kljub temu pa vam svetujemo uporabo termina za-glagol, ki se smiselno vključuje v pojmovni sistem (gre za vrsto za-oblike), se že uporablja v strokovnih besedilih in je gospodarnejši od poimenovanja glagolska za-oblika.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Anja Zupan, Mojca Žagar Karer