Termin volilna abstinenca je vključen v Pravni terminološki slovar, ki nastaja v Sekciji za terminološke slovarje. Definiran je kot 'neudeležba volilca na volitvah', sodi pa na področje ustavnega prava. Tudi sicer gre za relativno pogost termin, glej npr. doktorsko delo S. Vrhovac, Elementi politične patologije in njihov vpliv na volilno abstinenco, (2014, npr. str. 5) in magistrsko delo T. Jenko, Analiza volitev v Evropski parlament 2014: drugorazrednost volitev, (2015, npr. str. 32). V strokovnih besedilih smo za isti pojem našli tudi zvezo volilna neudeležba, ki pa je redkejša in se pojavlja zlasti v primerih, ko je poudarjeno nasprotje od volilne udeležbe, glej diplomsko delo M. Martič, Mediji in volilna udeležba, (2015, npr. str. 13). Volilna udeležba je sicer po že omenjenem nastajajočem Pravnem terminološkem slovarju 'delež volilcev, ki se udeleži volitev'. Volilna neudeležba bi torej lahko označevala tudi delež volilcev, ki se niso udeležili volitev. Zveza volilna neudeležba gotovo ni napačna, ker pa je ustaljenost pomemben kriterij v terminologiji, menimo, da je za strokovna besedila termin volilna abstinenca ustreznejši.

Volilna abstinenca se sicer pogosto pojavlja tudi v splošnem jeziku, zlasti v času volitev. Redko se pojavi tudi volilna vzdržnost (glej recimo kolumno iz časopisa Delo, Na Portugalskem po starem, presenečenja ni pričakovati, 2011), a sklepamo, da gre v takih primerih za lektorsko intervencijo pod vplivom Slovenskega pravopisa, ki za samostalnik abstinenca priporoča vzdržnost, zdržnost. Za terminologijo tovrstne usmeritve iz Slovenskega pravopisa, ki dajejo prednost domačemu izrazu pred prevzetim, niso zavezujoče, lahko so celo napačne, če kot nestrokovnjaki ne (pre)poznamo pojma.