V Slovenskem medicinskem slovarju je bolnik razložen kot 'bolan človek', pacient pa kot 'človek, deležen zdravstvenega varstva ali zdravstvene oskrbe'. Tudi Farmacevtski terminološki slovar 2 ločuje med bolnikom 'oseba, ki je bolna' in pacientom 'zdrava ali bolna oseba, ki uporablja storitve zdravstvenega sistema'. Splošni slovar SSKJ2 bolnika tako kot Slovenski medicinski slovar opredeli kot 'bolan človek', pacienta pa kot 'bolnik v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove'. Terminološki slovar izrazov v sistemu zdravstvenega varstva pa med obema poimenovanjema vzpostavi odnos sopomenskosti, pri čemer oba uporablja v definicijah drugih terminov, in obema pripiše angleški ustreznik patient.

Pri uporabi terminologije je zelo pomembno terminološko načelo ustaljenosti, ki pomeni, da za znane pojme uporabljamo uveljavljena poimenovanja. V slovenski zakonodaji od leta 2008 velja Zakon o pacientovih pravicah, v katerem je definiran pacient, in sicer kot 'bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev ali izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje', prav tako je pacient definiran tudi v Pravnem terminološkem slovarju. Po drugi strani pa je bil leta 2009 sprejet Zakon o medicinskih pripomočkih, ki uporablja termin varnost bolnikov.

Razmerje med pacientom in bolnikom je opredeljeno v predstavitvi Zakona o pacientovih pravicah M. Poldrugovac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer je razmerje bolnik : pacient opisano s primeri, in sicer »če oseba zboli za gripo, zato počiva doma, vendar ne obišče zdravnika, je bolnik, vendar ni pacient; večinoma bolne osebe obiščejo zdravnika, zato so bolniki in pacienti; če oseba obišče ambulanto za preventivni pregled, je pacient, vendar ni bolnik.«

Težnja, ki jo izkazujejo navedeni slovarski viri z izjemo Terminološkega slovarja izrazov v sistemu zdravstvenega varstva, je, da poimenovanji označujeta dva pojma, in sicer na eni strani bolno osebo in na drugi strani osebo, ki uporablja storitve v zdravstvenem sistemu, ni pa nujno bolna. Luksemburška deklaracija o varnosti bolnikov, ki je bila razglašena 2005 na ravni Evropske unije, je bila tudi med temeljnimi dokumenti za pripravo Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010–2015), ki uporablja poimenovanje pacient kot oznako za uporabnika zdravstvenih storitev.

Leta 2005 je informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope (IDC SE) izdal knjižico Pacientove pravice, ki vsebuje tudi celotno besedilo Luksemburške deklaracije (str. 37–40), sprejeto 5. 4. 2005 v Luksemburgu.

Neenotnost terminoloških poimenovanj vodi v nehotene nesporazume in čeprav skušamo v terminologiji v največji možni meri upoštevati jezikovnokulturno načelo, ki daje prednost domačim poimenovanjem pred tujimi, kaže, da je pogostejša raba poimenovanja pacient. Poleg tega pa v nekaterih situacijah ne gre za sinonimno poimenovanje (čeprav je oseba seveda lahko hkrati bolnik in pacient), termin pacient namreč zajame vse uporabnike zdravstvenih storitev, tako bolne kot zdrave. Zato vam svetujemo, da uporabite zvezo varstvo pacientov.