Užitki branja so termin, ki je povezan res predvsem s strokovnimi razpravami P. Nodelmana. V magistrskem delu T. Renko Primerjalna analiza branja  in poznavanja avtorjev  in del iz prenovljenega učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), (2016) je poudarjeno, da »tisti, ki radi berejo (tako otroci kot odrasli) to počnejo zaradi veselja in ne zato, ker je to zanje dobro«, hkrati pa navaja, da Nodelman ločuje 6 vrst užitkov, in sicer senzorni, gibalni, predstavni, užitek novosti, užitek odziva in socialni užitek (str. 30–32). Drugo magistrsko delo A. Klemenc Bralni interesi in (po)govor o književnem besedilu v prvem razredu osnovne šole (2015)  poudarja, da so užitki branja književnosti priučene sposobnosti, učenci pa se lahko naučijo, kako postanejo dovzetnejši bralci.Termin užitki branja se pojavi še v diplomskem delu I. Pavlin Romska problematika v slikanicah (2012).

Pojavljajo se tudi posamezni zadetki za zadovoljstvo literature ali bralni motiv npr. v diplomskem delu J. Cimrmančič (2011) Uporaba poučnih knjig v vrtcu, (2011), vendar niso uporabljeni večkrat.

Najpogosteje je torej uporabljen termin užitki branja, čeprav bi bila v slovenščini običajnejša zveza bralni užitki, ki jo uporabi tudi A. Klemenc v zgoraj navedenem delu. Glede na to, da so slovenski strokovnjaki, tudi npr. raziskovalca mladinske književnosti M. M. Blažić (Uvod v teorijo mladinske književnosti, Jezik in slovstvo 2007, št. 6, str. 35–49) in I. Saksida (Čarobne pesmi O-za, Otrok in knjiga, 2013, št. 86, str. 37–46), kjer so sicer uporabljeni bralni užitki, v svojih razpravah uporabili termin užitki branja, vam svetujemo, da ga uporabljate tudi vi.