Prva dilema, na katero smo skušali odgovoriti, je, ali se odločiti za prevzeto poimenovanje datifikacija ali neprevzeto poimenovanje. V konkretnem primeru bi prednost dali neprevzetemu poimenovanju, ker angleškemu terminu data ustreza slovenski termin podatki. Podatek je iztočnica v Islovarju, v katerem je definiran kot 'znano dejstvo o določeni stvari, predmetu, pojavu, ki je temelj za sklepanje' in 2. 'to dejstvo v taki obliki, da se lahko obdeluje z računalnikom'. Najdemo ga tudi v Slovarju družboslovne informatike in Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Neprevzeto poimenovanje je smiselno tudi zato, ker je povezano s terminom, o katerem smo v Terminološki svetovalnici že pisali, in sicer v odgovoru Velepodatki.

Druga dilema pa je, katero obliko neprevzetega poimenovanja podpreti. Že sami ste omenili dve obliki: upodatkovljanje in podatkovljanje. Glede na vsebino pojma, pri katerem gre za pretvarjanje v podatke, je primernejša oblika s predpono u-, ki po SSKJ2 v glagolskih sestavljenkah izraža 'doseg/o/ zaželenega namena, cilja', med zgledi so npr. navedeni uokviriti, ustekleničiti, udobrovoljiti, uenosmeriti, ubesediti, učlovečiti, upliniti. Poleg upodatkovljanja, ki ga navajate že sami, se pojavlja tudi upodatkovljenje, prim. npr. članek S. Splichala Upodatkovljenje javnega mnenja: od normativne utopije do algoritemske distopije (Javnost – The Public, 2019, 26, sup1, S1–S22).

Z besedotvornega vidika je upodatkovljanje tvorjenka iz glagola upodatkovljati, upodatkovljenje pa tvorjenka iz glagola upodatkoviti. Iz upodatkoviti lahko tvorimo tudi glagol upodatkovati s pomenom 'večkrat upodatkoviti'; njegova nadaljnja tvorjenka je upodatkovanje. Upodatkovati je nedovršni glagol, zato izraža trajanje oz. ponavljalnost. Ker je za pojem, po katerem sprašujete, značilna procesualnost, vam predlagamo, da zanj uporabljate termin upodatkovanje, ki je po našem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin datafication.