SSKJ2 inteligenco razlaga kot 'nadarjenost za umske dejavnosti' in pod drugim pomenom kot 'sloj inteligentov, inteligenti'. Inteligentnost je razložena kot 'lastnost inteligentnega človeka'. V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika sta poimenovanji sinonimni. V Terminološkem slovarju avtomatike 2 je umetna inteligenca definirana kot 'interdisciplinarna veda, ki proučuje naprave, sposobne posnemati človekovo razmišljanje in vključuje npr. sklepanje, planiranje, učenje, znanje, komuniciranje, percepcijo', v Islovarju, ki je terminološki slovar informatike, pa kot 'področje računalništva in informatike, ki proučuje inteligentno vedenje v umetnih sistemih'. Ne gre torej le za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev, ampak za poimenovanje vede oz. področja. Termin najdemo tudi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju in Slovarju družboslovne informatike.

Termin umetna inteligenca je na področju računalništva ustaljen, tako se npr. imenuje predmet na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Navedeni termin, ki ustreza angleškemu artificial intelligence in označuje zmožnost stroja opravljati naloge, ki jih človek izvaja z mišljenjem, učenjem, načrtovanjem, sklepanjem in kreativnostjo, je vključen tudi v geslovnik Računalniškega terminološkega slovarja, ki nastaja v Terminološki sekciji. Prav tako smo v Islovarju zasledili samo zveze z inteligenco (npr. umetna inteligenca, poslovna inteligenca, ambientalna inteligenca).

Poimenovanje umetna inteligenca se je pojavilo že leta 1979, ko je bila ustanovljena Skupina za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, nato se je preimenovala v Laboratorij za umetno inteligenco. Podatek nam pove, da je termin v slovenščini v rabi že dolgo in zato uveljavljen. Besedna zveza umetna inteligentnost se sicer pojavlja, vendar zelo redko (prim. magistrsko delo Jana Markočiča Razvoj in evalvacija sistema za avtomatsko klasifikacijo čustev iz obraznih izrazov, 2019, str. 1). Sploh pa opažamo, da je v strokovnih besedilih s področja računalništva veliko pogostejša zveza umetna inteligenca.

Doslednega razlikovanja med inteligentnostjo kot psihološkim pojmom in inteligenco kot sociološkim pojmom, ki ga omenjate, na podlagi nam dostopnih podatkov nismo mogli potrditi. Očitno pa v psihologiji obstajajo težnje po uporabi termina inteligentnost, na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se npr. izvaja predmet – Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost.

Glede na to, da je termin umetna inteligenca na področju računalništva, kjer se je prvotno začel uporabljati, ustaljen termin, se nam zdi nedvomno ustreznejša izbira. Raba termina v psihologiji ne določa nujno rabe termina (ali njegove sestavine) v računalništvu in sorodnih strokah. Prav tako (po več kot štiridesetih letih rabe) termina umetna inteligenca ni smiselno spreminjati oz. menjati posamezne sestavine termina zato, ker se na nekem drugem področju uporablja druga oblika.

Za poimenovanje obravnavanega pojma vam torej svetujemo rabo termina umetna inteligenca.