Natančneje smo o terenski motociklistični panogi pisali v odgovoru Enduro. Kot omenjeno v vprašanju, se najtežja disciplina te panoge imenuje hard enduro. Tako se imenuje zato, ker se tekmovalci v tej disciplini borijo z zelo zahtevnim terenom proge, številnimi ovirami na njej, npr. velikimi kamni, debli in vejami dreves, poleg tega pa navadno še s težkimi vremenskimi razmerami.

Vsebina pojma je torej jasna, poiskati pa je treba pridevnik, ki bi ga najprimerneje označeval. Angleški pridevnik hard v splošnem jeziku pomeni težek, ki ga SSKJ2 v četrtem pomenu razlaga 'za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost'; dodan je npr. zgled težek poklic, študij, vzpon. Hard lahko pomeni tudi težaven, ki ga SSKJ2 v prvem oziroma osnovnem pomenu razlaga isto, torej 'za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost'; dodan je npr. zgled težaven vzpon. Pomensko mu ustreza tudi pridevnik zahteven, ki ga SSKJ2 v podpomenu drugega pomena razlaga 'ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost', dodan je npr. zgled vzpon na goro je zahteven.

Našli smo tudi potrditve, da bi lahko bilo v angleščini sinonim za hard enduro poimenovanje extreme enduro. Če to drži, bi tudi v primeru slovenskega poimenovanja lahko razmišljali o pridevniku ekstremen, ki je v SSKJ2 razložen kot 'zelo oddaljen od povprečnosti česa', navedeni sta sopomenki skrajen in pretiran. Kot sestavine terminov so seveda aktualni vrstni pridevniki, v tem primeru torej težki, težavni, zahtevni ali ekstremni, ki ne izražajo lastnosti, ampak vrsto. O razmerju med vrstnim in lastnostnim pridevnikom smo pisali npr. v odgovoru Snežni plaz.

Izmed vseh predlogov za pridevnik, ki bi natančneje določil jedro enduro, se nam glede na osnovni pomen, ki ga ima v SSKJ2, in glede na vsebino pojma, ki naj bi ga poimenoval, zdi najprimernejši vrstni pridevnik težavni, zato vam predlagamo, da za angleški termin hard enduro uporabljate slovensko poimenovanje težavni enduro.