Opis terminološkega problema:
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta. Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta, za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd.
Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Vprašanje poslano: 25. 4. 2019
Mnenje Oddelka za terminologijo:Poimenovalna motivacija angleškega termina liquid identitiy, katerega avtor je poljski sociolog Zygmunt Bauman, je metaforična. Poleg termina liguid identitiy je tvoril tudi druge termine s pridevnikom liquid, npr. liquid society, liquid modernity, liquid times. Najpogosteje jim ustrezajo slovenski ustrezniki s pridevnikom tekoči, torej tekoča družba, tekoča moderna, tekoči časi.
V vprašanju sta izpostavljena dva slovenska ustreznika za angleški termin liquid identity, in sicer tekoča identiteta in pretočna identiteta. Tekoč je tvorjen iz glagola teči, pretočen pa iz glagola pretočiti. SSKJ2 glagol teči v prvem pomenu razlaga kot 'premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike', npr. tekočine tečejo; glagol pretočiti pa kot 's točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo'. Oba pridevnika kot sestavini terminov označujeta spreminjanje, nestalnost, preoblikovanje, zaradi česar sta predlagani poimenovanji z vsebinskega vidika pojma ustrezni. Kljub temu pa bi prednost dali terminu tekoča identiteta, in sicer zaradi ustaljenosti.
Pri pisanju mnenja smo namreč preverili zadetke na spletu in našli več pojavitev za tekočo identiteto. Pojavi se npr. v članku K. Šabec in M. Komela "Mi, drugi in midrugi": kratka genealogija identitetnih kulturnih študij na Slovenskem (2014, str. 330). Poleg tega je treba upoštevati tudi, da gre za celo skupino povezanih pojmov, ki jih označujejo termini s pridevnikom tekoči. Leta 2002 je pri Založbi /*cf izšlo delo Z. Baumana z naslovom Tekoča moderna (angleški izvirnik iz leta 2000 ima naslov Liquid modernity). Leta 2018 je pri založbi Družina izšel slovenski prevod knjige T. Leoncinija in Z. Baumana z naslovom Tekoča generacija. S terminološkega vidika je najustrezneje, da vse pojme, ki sodijo v to skupino, označujejo termini s pridevnikom tekoči – torej tudi tekoča identiteta.
Še na kratko o kalkiranju ali prevajanju po morfemih. Gre za popolnoma sprejemljiv poimenovalni postopek, kadar je poimenovalna motivicija tudi v jeziku prejemniku jasna in nedvoumna (in ne gre npr. za kulturno specifično poimenovanje v izhodiščnem jeziku). Hkrati pa velja, da se ustaljene terminologije brez soglasja stroke ne spreminja, ker se po nepotrebnem ustvarja zmeda, ki onemogoča učinkovito sporazumevanje. Poimenovanje tekoča identiteta je res prevod angleškega termina, za katero pa menimo, da ni manj natančno kot pretočna identiteta.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer