Pri obravnavanem pojmu gre za skupino posameznikov, ki se redno srečuje, da bi kritično ocenila novejše članke v strokovni in znanstveni literaturi. Za to vsebino je torej treba najti oz. tvoriti poimenovanje, ki jo bo dovolj nedvoumno označevalo.

Strinjamo se, da je raba citatnega poimenovanja journal club manj primerna. Omogoča sicer nedvoumno sporazumevanje, krši pa načelo jezikovnokulturne ustreznosti, po katerem naj se za poimenovanje pojmov tvorijo domača poimenovanja. Poimenovanje, nastalo s prevodom, bi bilo časopisni klub, ki pa ni vsebinsko primerno, saj je časopis v SSKJ2 razložen kot 'dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti'. Ustreznejše bi bilo poimenovanje revijalni klub, ki se za ta pojem pojavlja npr. v Laboratoriju za kognitivno nevroznanost Oddelka za psihologijo Univerze v Ljubljani. Revijalen po SSKJ2 namreč pomeni 'nanašajoč se na revijo', ki pa je razložena kot 'periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino'. Poimenovanja kljub temu nismo potrdili kot najprimernejšega, ker je pridevnik revijalen v rabi manj pogost. Namesto pridevnika revijalen se v zvezah pogosteje pojavlja samostalnik revija kot prilastkovo določilo, npr. urednik revije in ne revijalni urednik.

Pomislili smo tudi na poimenovanje debatni klub, ki pa bi bilo za označevanje vsebine obravnavanega pojma premalo natančno. Pri njem namreč ne gre za katerokoli debato, ampak je ta omejena na znanstvene prispevke v strokovnih revijah. Poleg tega debatni klub označuje pojem, aktualen v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. Gre za redna srečanja, na katerih se debaterji in debaterke pod vodstvom mentorja ali mentorice seznanjajo z osnovami debatne teorije, izvajajo različne vaje, razpravljajo in se pripravljajo na debatne turnirje (prim. Debatni klubi na spletni strani zavoda Za in proti (ZIP)).

Strinjali smo se, da izbira jedrne sestavine poimenovanja ni sporna. Klub je v SSKJ2 razložen kot 'organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi', zato ustrezno označuje vsebino pojma, pri katerem gre srečanja strokovnjakov določenega strokovnega področja. Določujoča sestavina, ki bi najprimerneje označevala namen teh srečanj – seznanjanje in kritično razpravljanje o objavljenih člankih –, je po našem mnenju pridevnik študijski. Študijski namreč pomeni 'nanašajoč se na študij' (SSKJ2), študij pa ima pri 2. pomenu naveden podpomen 'načrtno se seznanjati z določeno vsebino'. V vašem primeru gre torej za načrtno seznanjanje z vsebino znanstvenih prispevkov.

Za angleški termin journal club vam zato predlagamo slovensko poimenovanje študijski klub.