Termin stojna točka se pojavlja na področju topografske orientacije (gl. npr. poglavje Orientacija in navigacija v publikaciji Kopna izpopolnjevanja za vodnike PZS). Očitno ima tudi sopomenko stojišče, ki se uporablja še pogosteje, zato je za to področje primernejša izbira.

Prav tako se stojišče in stojna točka pojavljata na področju vojaškega gorništva v Priročnem angleško-slovenskem slovarju vojaškega gorništva, v katerem ustrezata angleškemu terminu stance oz. nemškima Standort in Standplatz v Priročnem nemško-slovenskem slovarju vojaškega gorništva, iz slovarjev pa ni jasno, katera od teh dveh sopomenk je na tem področju bolj priporočena.

Tudi v Planinskem terminološkem slovarju je mogoče najti iztočnico stojišče (ang. stance), ki označuje 'prostor v steni, kjer plezalec stoji'. Stojne točke v tem slovarju ni.

V kontekstu policije (oz. širše varnostnih ved) se izraz stojna točka očitno uporablja, vendar je pojavitev premalo, da bi lahko ocenili, če gre za ustaljeni termin na tem področju. Obstaja tudi možnost, da gre v tem primeru za žargonsko rabo. Po drugi strani pa za stojišče v povezavi s policijskim delom ('kraj, mesto, kjer policist stoji') nismo našli nobene pojavitve.

Z vidika terminološke vede ni z izrazom stojna točka sicer nič narobe – kot že omenjeno, pa ostaja vprašanje, če gre res za pravi termin. Stojna točka je zabeležena tudi v SSKJ, najti jo je mogoče pri pridevniku stojen ('nanašajoč se na stanje').

Točka ima v SSKJ več pomenov (1. 'manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo', 2. geom. 'osnovni element premic, daljic, ravnin', 3. 'manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo' in tako naprej do 8. pomena). To pomeni, da je v splošnem jeziku le en od pomenov tega izraza matematični oz. natančneje geometrijski, ostali pa točke ne določajo tako natančno. Mogoče je, da se je v orientacijsko in vojaško terminologijo (morda tudi v terminologijo s področja varnostnih ved) terminologizirala točka v katerem od svojih ohlapnejših pomenov (torej 'po površini manjše mesto').

Po SSKJ območje pomeni 1. 'ozemlje z določenimi značilnostmi', 2. 'prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv', 3. 'dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo; področje'. Noben od teh pomenov torej ne ustreza pomenu 'po površini manjše mesto'.