Soobstajanje

Opis terminološkega problema:

Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za ang. interbeing, ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje, nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj, medsebojno bivanje), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost.

Vprašanje poslano: 22. 9. 2022

Mnenje Terminološke sekcije:

Sprašujete o najprimernejšem slovenskem poimenovanju za ang. interbeing, ki ga je za budistični koncept popolne medsebojne povezanosti vseh stvari v angleščini oblikoval Thich Nhat Hanh. Poimenovanja le redko lahko pripišemo konkretnemu avtorju, kadar pa je ta podatek znan, lahko pri iskanju najprimernejšega ustreznika sledimo poimenovalni motivaciji, ki jo je opisal avtor. Ta je v svojem blogu The Insight of Interbeing zapisal, da je za osnovo izbral glagol biti, kar pa vedno vključuje tudi obstajanje in medsebojno povezanost v delovanju skupaj z drugimi bitji in stvarmi. Kot ugotavljate, v slovenščini nobeno od poimenovanj še ni zares ustaljeno, poleg teh, ki ste jih našteli, se pojavlja tudi soporajanje (npr. v blogu Svetost (ne)živega).

Poimenovanje v slovenščini je torej lahko oblikovano na podoben način, kot je nastalo v angleščini, ki ni izvorni jezik termina, temveč smo ga prek angleščine sprejeli v slovensko okolje. Večbesedna poimenovanja, ki jih omenjate, so opisna in zato manj primerna, saj terminološko načelo gospodarnosti priporoča, da skušamo za pojem poiskati čim krajše in čim bolj nedvoumno poimenovanje. Prvi del angleškega termina je predpona inter-, ki jo v slovenščini nadomeščamo s predpono med-. V Slovenskem pravopisu 2001 je njen pomen 'vmesen', npr. medkulturni, medletni, mednarodni, medplanetarni … Izjema je termin medmrežje, ki je v SSKJ2 v 2. pomenu razloženo kot 'svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami'. Predponsko obrazilo, ki sicer v slovenskem jeziku označuje pomen 'skupaj, skupen', je so-.

Jedro predlagane besede je izpeljanka glagola biti, ki je lahko v slovenščini bivanje (po SSKJ2 glagol bivati v 2. pomenu 'eksistirati, biti, obstajati). Iz tega lahko tvorimo besedo sobivanje, ki pa v slovenščini nima poudarjene medsebojne odvisnosti med različnimi povezanimi bitji in stvarmi, ampak poudarja bivanje na enem mestu. Druga možnost za jedro je izpeljanka glagola obstajati, iz katere tvorimo besedo soobstajanje, ki je v SSKJ2 razloženo kot 'skupno obstajanje, skupno bivanje'. Glagol obstajati v SSKJ2 je v 1. pomenu razložen kot 'biti materialno ali duhovno navzoč v stvarnosti', zato je nekoliko primernejši za izbiro korenske podstave, saj vključuje tudi duhovno razsežnost povezanosti.

Pri uveljavljanju novega poimenovanja je seveda odločilen vpliv strokovne javnosti, ki neko poimenovanje sprejme ali ne. Ker imajo krajša poimenovanja večjo možnost, da se ustalijo v rabi, vam svetujemo enobesedno poimenovanje s sestavinami, ki smo jih opisali. Ocenjujemo, da filozofski pojem, ki se v angleščini imenuje interbeing, v slovenščini lahko ustrezno poimenuje tvorjenka soobstajanje.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer