Opis terminološkega problema:
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing, ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom, pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov, sledenje kraške vode. V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up, ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni. V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi. Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Vprašanje poslano: 28. 4. 2020
Mnenje Oddelka za terminologijo:Pojem, ki ga v angleščini označuje contact tracing, ni nov. Bolezni, pri katerih se običajno izvaja ta postopek, so npr. tuberkuloza, ošpice, spolno prenosljive okužbe, okužbe s krvjo, nekatere bakterijske okužbe. Na spletni strani World Health Organization (WHO) lahko preberemo, da se je ta postopek izkazal za učinkovitega pri nadzorovanju širjenja ebolavirusne bolezni v Afriki leta 2014. S pojavom koronavirusne bolezni pa se s tem pojmom intenzivneje soočamo tudi pri nas.
SSKJ2 pri iztočnici slediti v osnovnem pomenu ('iti za kom po sledi') navaja zglede v dajalniku in zgled v tožilniku, v podpomenu osnovnega pomena ('neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom') pa navaja samo zgled v dajalniku. Menimo, da dajalniška oblika sledenje stikom ni sporna in je ne ocenjujemo kot neustrezne. Preverili smo tudi Vezljivostni slovar slovenskih glagolov avtorice A. Žele, ki je dostopen na portalu Fran, v katerem se glagol slediti veže predvsem z dajalnikom. Mogoče se je zveza sledenje pacientov, ki jo omenjate, oblikovala pod vplivom sinonima spremljanje, ki se veže z rodilnikom (spremljanje pacientov). Angleški ustreznik je patient follow-up, vsebinsko pa v tem primeru ne gre za sledenje kot iskanje oz. identificiranje, ampak za spremljanje pacientovega stanja.
Vsebina pojma sledenje stikom je pravzaprav točno to, kar izraža osnovni pomen glagola slediti oz. glagolnika sledenje, tj. iskanje posameznikov, s katerimi je bil okuženi v stiku. V konkretnem primeru težko govorimo o pravilni in nepravilni obliki, saj nobena od oblik – sledenje stikom oz. sledenje stikov – ni napačna in velika verjetnost je, da se bosta še naprej uporabljali obe. Vsekakor pa menimo, da bi bilo dobro izbrati eno obliko in jo dosledno uporabljati. Strinjali smo se, da v tem trenutku prednost damo obliki sledenje stikom. Ne poimenovanja sledenje stikom ne poimenovanja sledenje stikov še ne bi opredelili kot ustaljenih poimenovanj, se nam pa z vidika pogostosti rabe zdi, da je poimenovanje sledenje stikom na boljši poti, da se ustali kot ustreznik za contact tracing.
Drugega ustaljenega slovenskega termina za contact tracing na področju medicine oz. ožje epidemiologije nismo našli. Pojavlja pa se poimenovanje sledenje kontaktov; gl. npr. Navodila za letališče ob pojavu suma na koronavirus SARS-CoV-2, ki jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, in učbenik Delovanje ob nenadnih dogodkih in tveganjih za zdravje ljudi na področju javnega zdravja avtoric A. Kraigher in N. Čakš Jager s sodelavci (2015, str. 21). Poimenovanje sledenje kontaktov se pojavi tudi v besedilu, objavljenem v CNB.Novice Slovenija (april 2005). V besedilu z naslovom Ebola (razdelek Epidemiološka situacija v svetu), objavljenem na spletni strani NIJZ, se pojavita obliki sledenje kontaktom in sledenje kontaktov, razdelek pa nosi naslov spremljanje kontaktov.
Če povzamemo: pojem, ki ga označuje termin contact tracing, ni nov. Nedvomno gre za epidemiološki termin, ki ima na področju epidemiologije jasno definicijo. Epidemija koronavirusne bolezni, s katero se trenutno soočamo, je spodbudila razmislek o ustreznem slovenskem poimenovanju, ki se zaenkrat pogosto pojavlja zlasti v besedilih množičnih medijev, kar glede na aktualnost pojma ne preseneča. Predlagamo vam, da kot ustreznik za angleški termin contact tracing uporabljate slovenski termin sledenje stikom.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer