Opis terminološkega problema:
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča (Sus scrofa) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča (Sus scrofa) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost, sam pa menim, da je ravno obratno.
Vprašanje poslano: 1. 12. 2022
Mnenje Oddelka za terminologijo:Besedi škoda in škodljivost sta v splošnem jeziku povezani, a ne hierarhično v smislu nad- in podpomenskosti, ampak kot pripadnici iste besedne družine. SSKJ2 škodo v 1. pomenu razloži kot 'kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine', škodljivost pa je 'lastnost, značilnost škodljivega'. Pridevnik škodljiv ima razlago: 'ki komu (zdravstveno) škodi', ima pa tudi podpomen 'ki povzroča, dela škodo'. Vendar pa termini, ki so nastali s terminologizacijo – gre za poimenovalni postopek, pri katerem beseda iz splošnega jezika postane termin, ki označuje (strokovni) pojem –, v stroki dobijo drugo, natančnejšo definicijo. Za primer si oglejmo definicijo termina škoda v Pravnem terminološkem slovarju: 'poseg v premoženjske pravice, npr. navadna škoda, izgubljeni dobiček, ali nepremoženjske pravice, npr. povzročitev telesnih bolečin, duševnih bolečin, ki je pravni temelj, na podlagi katerega ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino'.
Ker pa se vprašanje nanaša na termina škodljivost in škoda v agronomiji, nas zanima njuna raba na tem področju. Škoda v agronomiji torej označuje ekonomsko škodo, ki jo povzroči škodljivec, medtem ko se škodljivost poleg škode v gospodarskem smislu nanaša tudi na poškodbe rastlin, ki jih povzroči škodljivec in vplivajo na gospodarsko škodo. V Agronomski terminološki slovar, ki nastaja v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sta vključena termina prag škodljivosti ('gostota škodljivih organizmov na enoto površine ali na število rastlin, ki upravičuje izvajanje ukrepov varstva rastlin, pri čemer so stroški zatiranja manjši od morebitnih izgub pridelka') in prag gospodarske škode ('gostota škodljivih organizmov na enoto površine ali na število rastlin, ki bi brez zatiranja povzročili škodo najmanj v vrednosti ukrepa zatiranja'), ki potrjujeta, da termina škodljivost in škoda označujeta različna pojma. Razlikovalno sta rabljena tudi v več strokovnih besedilih, npr. v diplomskem delu B. Poljanšek Škodljivost divjadi na kmetijskih zemljiščih v Tuhinjski dolini (2012) ali v članku M. Vidriha idr. Načini varovanja kmetijskih zemljišč pred parkljasto divjadjo in njena škodljivost v Šaleški dolini (v Zborniku predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2009, str. 135–143).
Menimo torej, da je naslov diplomske naloge Škodljivost divjega prašiča (Sus scrofa) v kmetijstvu s terminološkega stališča ustrezen.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer