Samonikla rastlina

Opis terminološkega problema:

Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina. V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to sorastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline, kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami. Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?

Vprašanje poslano: 26. 3. 2021

Mnenje Terminološke sekcije:

Za rastline, ki niso gojene in jih torej ni zasadil človek, ki zanje tudi ne skrbi, ste v strokovnem besedilu želeli uporabiti izraz samonikle rastline. Samoniklo rastlino najdemo v SSKJ2 v terminološkem gnezdu pri pridevniku samonikel. Ima kvalifikator agr. (agronomija) in razlago 'rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek'. SSKJ2 sicer ni primarno terminološki vir, a nam v tem primeru potrjuje obstoj termina. Nekoliko presenetljivo termina ne najdemo v Botaničnem terminološkem slovarju, je pa v tem slovarju posredno omenjen v definiciji termina kulturna rastlina 'rastlina, vzgojena iz posameznih samoniklih vrst, podvrst, varietet ali form, ki jo človek goji, uporablja za prehrano, kot surovino, zaradi zdravilnih, okrasnih lastnosti in se brez človekove pomoči navadno ne ohranja med avtohtono floro'. Prav tako termina kot samostojne iztočnice ne najdemo v nastajajočem Terminološkem slovarju agronomije, vendar pa je tudi tam uporabljen v eni od definicij, in sicer pri terminu brežina, ki ima pojasnilo vinogradništvo in definicijo 'strmi del terase med dvema terasnima ploskvama, ki je običajno trajno ozelenjen ali ga poseljujejo samonikle rastline'.

Da je termin v terminoloških slovarjih omenjen le posredno, sicer ni redko, zato je vedno smiselno preveriti, kako je z rabo termina v strokovnih besedilih. Ugotovimo lahko, da se termin dovolj pogosto pojavlja v različnih strokovnih virih, npr. v članku H. Šircelj Vsebnost nekaterih bioaktivnih snovi v listih užitnega plevela navadne regačice (Aegopodium podagraria L.) v zborniku Novi izzivi v agronomiji 2013 (str. 93–97), npr. na str. 93; v diplomskem delu M. Bergant Uporaba samoniklih rastlin na kmetijah po Sloveniji, 2020; v magistrskem delu M. Šušterič Inventarizacija potencialno uporabnih samoniklih rastlin na območju Bohorja, 2016; v brošuri Ministrstva za kmetijstvo RS Gostiteljske rastline hruševega ožiga, 2013, npr. na str. 1.

Omenjate tudi izraz prosto rastoče rastline, pri čemer naj opozorimo, da se pridevnik prostorastoči piše skupaj. Našli smo nekaj pojavitev prosto rastočih rastlin v besedilih, npr. v Zakonu o kobilarni Lipica, vendar se izraz uporablja relativno redko. Pogostejši je prosto živeča rastlina, ki se uporablja recimo v Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, zato sklepamo, da je izraz nastal v okviru prevajanja besedil EU (oz. se je razširil pod njihovim vplivom), prim. tudi strokovni članek D. Vrčka Analiza mnenj in dovoljenj za posege v populacije zavarovanih prosto živečih vrst v reviji Varstvo narave 24, 2010 (str. 43–54). Menimo, da gre v tem primeru za isti pojem, kar pomeni, da sta termina samonikla rastlina in prostoživeča rastlina sinonima, se pa prostoživeča rastlina uporablja predvsem v kontekstu zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrst in prostoživečih živalskih vrst. Tudi prostorastoča rastlina označuje isti pojem (ne gre torej le za rastline, ki rastejo na prostem (kot bi lahko sklepali iz poimenovanja), saj bi pojem v tem primeru zajemal tudi del gojenih rastlin).

Jezikovnosistemsko so sicer ustrezna vsa tri poimenovanja, torej samonikla rastlina, prostoživeča rastlina in prostorastoča rastlina (različna je le poimenovalna motivacija), a menimo, da je glede na rabo v strokovnih besedilih s področja agronomije najbolj ustaljena samonikla rastlina.

Ker je v terminologiji zelo pomembno načelo ustaljenosti, vam torej svetujemo, da uporabite termin samonikla rastlina.