Regularizacija je vključena v Glosar migracij (International Organization for Migration (IOM), 2006), v katerem je opredeljena kot »/v/sak postopek, s katerim država dovoli tujcem z neurejenim statusom, da pridobijo zakoniti status v državi. Tipičen primer je amnestija (znana tudi kot »legalizacija«) za tiste tujce, ki prebivajo v državi in imajo neurejen status že določen čas in tudi sicer izpolnjujejo pogoje za vstop.« Z regularizacijo sta povezana pojma amnestija, ki je v Glosarju migracij definirana kot »/s/plošna oprostitev, ki se uporablja skupaj s pojmom »legalizacija«, nanaša pa se na ljudi, ki lahko dokažejo, da prebivajo v državi, za katero je bila odobrena amnestija, kljub temu da je bilo to prebivanje nezakonito«, legalizacija pa kot »/p/ostopek, v katerem se neko stanje naredi za zakonito; odobritev in upravičenost z zakonito sankcijo«. Termin regularizacija in njegova definicija iz Glosarja migracij sta vključena tudi v terminološko zbirko IATE.

V Glosarju EMN (kratica EMN je tvorjena iz poimenovanja European Migration Network; sln. Evropska migracijska mreža) pa sta angleška termina amnesty in legalisation navedena kot sinonima za regularisation, ki v kontekstu EU označuje postopek, po katerem se državljanom tretjih držav, ki nezakonito prebivajo, podeli zakoniti status v državi. Regularizacija je v okviru poimenovalnih postopkov, s katerimi termini nastajajo, internacionalizem, ki je v SSKJ2 razložen kot 'beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih'. Ta internacionalizem je bil za poimenovanje pojma sprejet v večini uradnih jezikov EU, npr. italijanščini (regolarizzazione), poljščini (regularyzacja), španščini (ES: regularización), švedščini (SV: regularisering). Regularizacija se tudi že uporablja v slovenskih strokovnih besedilih, gl. npr. članek J. Zorn Pravica do gibanja (Socialno delo, 2013, 52-2/3, str. 169–180), diplomsko delo P. Arnold Vpliv gospodarske krize na iregularne migracije v Evropski uniji (2014, str. 36–37).

Drugo poimenovanje, izpostavljeno v vprašanju, pa je ureditev statusa tujcev. Gre za pojem v slovenskem kontekstu, ki je bil še posebej aktualen v primeru izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki so lahko za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi posebej njim namenjenega Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) zaprosili do 24. 7. 2013. Posamezniki, ki niso pravočasno vložili prošnje za izdajo dovoljenja za stalno bivanje po tem zakonu, so lahko svoj status urejali – tako kot vsi tujci – po Zakonu o tujcih (ZTuj-2).

Menimo, da poimenovanji – vsako na svojem področju – primerno označujeta dva pojma. Prvo poimenovanje (ureditev statusa tujcev) označuje pojem, vezan na slovenski kontekst, in sicer v skladu z 10. členom Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) velja, da ima oseba urejen status tujca, če ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali če tako določa drug zakon. Drugo poimenovanje (regularizacija) pa se uveljavlja na področju migracij v okviru EU in označuje postopek, ki državljanom tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v državi, omogoča pridobitev zakonitega statusa. Zato menimo, da za angleški termin regularisation lahko uporabljate slovenski ustreznik regularizacija.