Opis terminološkega problema:
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij, ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem.
Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija. Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem (ionsko-izmenjevalna), redko tudi skupaj (ionskoizmenjevalna). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija. Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija, spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija.
Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji. Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj. To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija, kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo, ko je na nosilec vezan glutation.
Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Vprašanje poslano: 3. 8. 2016
Mnenje Oddelka za terminologijo:Kot v vprašanju ugotavljate že sami, se v strokovnih besedilih pojavljajo različni zapisi vrst kromatografij. Vendar pa jezikovnosistemsko vsi zapisi niso ustrezni. Vaše primere lahko razvrstimo v dve skupini. Če nekoliko poenostavimo: pri prvi skupini terminov gre za kromatografije na podlagi izmenjave ionov (kationov, anionov), pri drugi pa za različne vrste afinitetne kromatografije.
Najprej si oglejmo prvo skupino terminov. Če izhajamo iz zveze ionska izmenjava, je jezikovnosistemsko ustrezen zapis skupaj, tj. ionskoizmenjevalna kromatografija, analogno torej tudi kationskoizmenjevalna kromatografija in anionskoizmenjevalna kromatografija. Besedotvorno gre za tip umetnostnozgodovinski učbenik, kjer je pridevnik podredna zloženka, tvorjena iz zveze umetnostna zgodovina. Vsekakor je v vašem primeru neustrezen zapis s stičnim vezajem (torej ionsko-izmenjevalna kromatografija), ker bi to pomenilo, da gre za priredno zloženko, tj. za kromatografijo, ki je ionska in izmenjevalna. Tudi zapis narazen (ionsko izmenjevalna kromatografija) ni ustrezen, se pa v rabi (in celo v nekaterih terminoloških slovarjih, npr. v Slovenskem medicinskem slovarju in Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije Slovensko biokemijsko društvo), pojavi ionska izmenjevalna kromatografija. Tak zapis pomeni, da je jedro besedne zveze *izmenjevalna kromatografija, ki je lahko ionska (kationska, anionska). Vsebinsko to ni ustrezno, bolj sprejemljiva bi bila zveza ionska kromatografija (in analogno kationska kromatografija, anionska kromatografija), kjer bi pridevnik ionski (kationski, anionski) določal vrsto kromatografije.
Druga skupina označuje dve vrsti afinitetne kromatografije, in sicer tako, pri kateri je na nosilec pripet nikelj, in tako, pri kateri je na nosilec pripet glutation. V prvem primeru predlagamo zapis nikljeva afinintetna kromatografija, v drugem pa glutationska afinitetna kromatografija.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer