Termina razklad nismo našli v nobenem slovenskem slovarju. Ker gre za termin, je povsem običajno, da ga tudi SSKJ2, ki je slovar splošnega jezika, ne navaja. Torej če termina ni v SSKJ2, to nikakor ni zadostni podoj, da bi ga odsvetovali. Termin razklad je zabeležen le v Besedišču slovenskega jezika, kjer je zbrano besedje, ki ni bilo uvrščeno v SSKJ2.

Gradivo na spletu in korpusni podatki iz korpusa Gigafida kažejo, da je termin razklad na področju prevoza oziroma transporta relativno ustaljen za označitev dejanja (razkladanja), medtem ko primera, da bi termin razklad označeval tudi rezultat dejanja (skladovnico) nismo našli.

Če na področju lesarske stroke termin razklad označuje tudi rezultat dejanja, je to s stališča jezikovnega sistema dopustno, saj je tudi v splošnem jeziku znano dejstvo, da lahko isti izraz označuje dejanje in rezultat dejanja.  To potrjuje tudi Ada Vidovič Muha v monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje (2000, str. 137), kjer navaja naslednje tovrstne primere: pisanje, žaganje, žganje, lov, nakup, montaža, konstrukcija …

Termin razklad je torej jezikovnosistemsko ustrezen in ga zato priporočamo za uporabo. Poleg tega je pomemben argument za uporabo termina razklad njegova relativna ustaljenost v stroki in jasna predstavnost, zato tudi živi. Slednjega gradivo na spletu in korpusni podatki ne izkazujejo, a se termin uporablja na predavanjih na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete in v študijskih gradivih, kar je zadosten pogoj.

Termin je tudi števen, tako da s štetjem posameznih razkladov ni težav (en razklad, dva razklada, trije razkladi …).