Opis terminološkega problema:
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization, ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Vprašanje poslano: 22. 1. 2019
Mnenje Oddelka za terminologijo:Racialization je angleški termin, ki se v slovenskih besedilih pojavlja v dveh različicah, in sicer kot rasizacija in rasializacija, posameznik pa je poimenovan kot rasializirani subjekt. O pojavu, ki povzroča konflikte in vse resnejše težave v domala vseh družbenih skupinah, je najti tudi vse več slovenskih razprav
Pojme, ki prihajajo iz tujih okolij, lahko poimenujemo tudi s prevzetim terminom, ki se prilagodi (zlasti oblikoslovnim in glasoslovnim) pravilom slovenskega jezika. Čeprav lahko v slovenskih slovnicah najdemo pravilo, ki odsvetuje tvorjenje besed z domačimi korenskimi podstavami in prevzetimi priponami, pa se v slovenskem jeziku skozi besedotvorje vse bolj kaže načelo tvorjenja po podobnosti ali analogiji in tako poleg doslej sprejetih tvorjenk, ki imajo tako tujo podstavo kot pripono, npr. globalizacija, civilizacija, industrializacija, hospitalizacija, najdemo vse več potrditev, ki imajo v osnovi domačo korensko podstavo in prevzeto pripono, npr. pokrajinizacija, lopovizacija, čefurizacija, o katerih je v doktorski disertaciji Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika pisala I. Voršič (2013, str. 73).
Pri tvorjenkah v slovenščini prav tako velja načelo nižje stopnje tvorjenosti (kar pomeni, da naj bi se obrazilo pripelo na osnovno korensko podstavo in ne na že tvorjeno besedo), zato lahko v slovenščini potrdimo termin ras-+-izacija, torej rasizacija, ki se že pojavlja v strokovnih besedilih, npr. v prispevkih V. Jalušič Rasizem, ideologija in sovraštvo (Časopis za kritiko znanosti, 2015, letnik 43, št. 260, 30, 32, 34), Ž. Humer Raziskovanje marginaliziranih družbenih skupin: Romi in Rominje (Časopis za kritiko znanosti, 2012, letnik 39, št. 247, 190, 191), v magistrskem delu K. Cvelbar Kulturacija rasizma skozi različne diskurzivne prakse (2017, str. 5), v magistrskem delu M. Farkaš Analiza kaznivega dejanja genocida in hudodelstev zoper človečnost v Srebrenici (2012, str. 4).
Čeprav je pogosto v strokovnih besedilih rabljena tudi rasializacija, se nam zdi zaradi zgoraj omenjenih načel primernejše slovensko poimenovanje rasizacija. Ker načeloma termini tvorijo besedno družino, pa je potem sistemsko tudi slovensko poimenovanje rasizirani subjekt oz. rasizirana skupina ipd., ki se že pojavi v omenjenem magistrskem delu K. Cvelbar, zato vam svetujemo, da v slovenščini uporabljate poimenovanje rasizacija in zveze z rasizirani, npr. rasizirani subjekt, rasizirana skupina, rasizirani posameznik ipd.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer