V vprašanju ste izpostavili 4 pojme, ki označujejo dva pristopa k učenju in poučevanju, za katera velja, da v ospredje učnega procesa ne postavljata učitelja, ampak učenca.

Termin problem-based learning v Terminološkem slovarju vzgoje in izobraževanja ustreza slovenskemu terminu problemsko učenje, ki je razloženo tako: 'Pristop k učenju in poučevanju, pri katerem so udeleženci postavljeni v situacijo reševanja problemske situacije, ki vključuje preizkušanje različnih poti in načinov reševanja. Problemi so lahko konkretne narave (navadno življenjski problemi otrok, za reševanje katerih so visoko motivirani) ali abstraktne narave, divergentnega tipa (npr. kako urediti otroško igrišče), ki predpostavljajo sočasno več alternativnih rešitev in so primarno usmerjeni v razvoj intelektualnih in čustvenih karakteristik kreativnosti, ali konvergentnega tipa (npr. kako nastane kapljica vode), ki predpostavljajo iskanje pravilnih rešitev (z več možnimi strategijami, kot so npr. po poti poskusov in zmot, z iskanjem informacij v različnih virih idr.) in so primarno usmerjeni v razvoj otrokovih meta-spoznavnih zmožnosti.'

V Slovarju družboslovne informatike terminu problem-based learning ustreza problemski pouk ('pouk, pri katerem se učenci učijo z reševanjem problemov ali praktičnih primerov ali z osvetljevanjem danih problemov z različnih vidikov'), vendar menimo, da je problemsko učenje primernejše poimenovanje, ker označuje pristop v okviru pouka. Kot vrsta na študente osredotočenega učenja je problemsko učenje omenjeno v raziskavi avtorjev I. Marinko, J. Marinka idr. z naslovom Usposabljanje predavateljev za pristop, osredotočen na študente (2016, npr. str. 18). Problemsko učenje je natančneje predstavljeno v besedilu Strokovna podlaga za problemsko učenje (angl. problem-based learning) (2019). Pojavlja se tudi v številnih drugih besedilih, npr. magistrskem delu U. Grm Spodbujanje ustvarjalnosti v poletnih počitniških varstvih, sofinanciranih s strani Mestne občine Ljubljana (2017, str. 41).

Drugi par, po katerem sprašujete, pa sestavljata research-based learning in research-based teaching. Najprej velja omeniti poimenovalno zmedo. Glede na analizo gradiva se zdi, da poimenovanje raziskovalno učenje, ki označuje pristop, pri katerem učenje poteka prek poizvedovanja in odkrivanja ter temelji na raziskovalnih dejavnostih, ustreza tako research-based learning kot tudi inquiry-based learning. Poleg raziskovalnega učenja se za isti pojem pojavljajo tudi učenje z raziskovanjem, preiskovalno učenje, učenje s preiskovanjem, poizvedovalno učenje in učenje s poizvedovanjem (gl. npr. diplomsko delo N. Leskovar Raziskovalno učenje v vrtcu, 2015, slovenski in angleški povzetek, str. 7; prosojnice avtoric L. Novak, M. Skvarč, S. Slavič Kumer, J. Banka in A. Bačnik Učenje z raziskovanjem kot imperativ sodobnega pouka naravoslovnih predmetov, prosojnice avtorice A. Drobnič Vidic Učenje / poučevanje statistike s preiskovanjem?). To je posledica tega, da se tudi angleška termina research-based learning in inquiry-based learning v nekaterih besedilih uporabljata sinonimno. Med vsemi naštetimi slovenskimi termini bi vam svetovali raziskovalno učenje, ki je vsebinsko najprimernejše.

Žal pa po pregledu gradiva ne moremo nedvoumno trditi, da research-based learning in inquiry-based learning vedno označujeta isti pojem. Za to razlikovanje so pristojni področni strokovnjaki, ki poznajo vsebino pojma, v konkretnem primeru pedagogi. Zdi se, da bi poimenovanji vsaj pri nekaterih avtorjih lahko označevali različna pojma; gl. npr. članek K. B. Shaban, M. Abdulwahed in A. Younes Problem-centric Process for Research-based Learning (International Journal of Engineering Pedagogy, 5(2), 24–30), v katerem je na 24. strani pojasnjena razlika med obema pojmoma. V tem primeru bi predlagali, da za angleški research-based learning uporabljate raziskovalno učenje, za inquiry-based learning pa bi svetovali dosledno rabo drugega poimenovanja, npr. preiskovalnega učenja. Kot omenjeno že v prvem delu odgovora, se nam za problem-based learning zdi ustrezen slovenski termin problemsko učenje. Za učiteljevo dejavnost v okviru obeh pristopov pa kot jedro termina predlagamo poučevanje.